Maneken

Nov kombilimuzinski peugeot 308 smo preizkusili takoj po njegovem prihodu na slovenski trg (AF271). Ugotovili smo, da gre za čisto nov avtomobil tako po videzu kot po zasnovi, saj sloni na novi platformi, ki ob klasičnih omogoča tudi vgradnjo hibridnih in popolnoma električnega pogonskega sklopa.

Maja pa je na slovenske ceste zapeljala in se prav kmalu pod našim drobnogledom znašla njegova karavanska izvedba z dobro znano oznako SW. Ta je kar za 27 centimetrov daljša od kombilimuzine in prinaša dodatnih 5,5 centimetra v medosju. Prirastek je torej največji v zadku, kjer najdemo spoštovanja vreden karavanski prtljažnik. Ta v osnovni postavitvi meri 608 litrov oziroma slabih 200 litrov več kot pri kombilimuzini. Ob zlaganju zadnjih sedežev nastane ravno dno, pod talno polico je na voljo še predal za shranjevanje manjših predmetov.

Čeprav gre za običajen karavan razreda C, se zaradi njegove privlačne oblike za njim obračajo številne glave.


In čeprav gre za karoserijsko izvedbo, ki naj bi bila podrejena praktičnosti in uporabnosti, so oblikovalci poskrbeli, da je ohranila privlačno oster videz kombilimuzine. Za to so ob enakem sprednjem delu zaslužni razmeroma nizka strešna linija in izklesane zadnje luči. Je pa na drugi strani zaradi manekenske zunanjosti kabina zgolj povprečno prostorna. Prostor za noge v drugi vrsti kljub malce večji medosni razdalji ni pretirano radodarno odmerjen. Tudi v višino ga je še ravno dovolj za odrasle potnike.

Voznikov delovni prostor je enak kot pri običajni petvratni tristoosmici. Digitaliziran. Z novo interpretacijo zasnove i-cockpit. Njegova glavna lastnost še vedno ostaja majhen volanski obroč v kombinaciji z visoko postavljeno instrumentno ploščo, zaradi česar bo lahko nekaterim zelo všeč, drugi pa se ga bodo morda malce težje navadili. Na testu kombilimuzine smo pohvalili izjemno prilagodljivost vmesnika, ki z dodajanjem in odstranjevanjem posameznih elementov omogoča ustvarjanje različnih prikazov s funkcijami po izbiri uporabnika. Všeč sta nam bila odzivnost osrednjega zaslona in dodatna površina na dotik pod njim, ki gosti šest virtualnih tipk. Te je mogoče programirati in so namenjene ustvarjanju bližnjic do funkcij, ki jih najpogosteje uporabljamo. Skratka, po prvih nastavitvah in začetnem privajanju je sistem pokazal, da je lahko zelo prijazen do uporabnika. Toda tokrat smo avtomobil preizkusili v nekoliko drugačnih razmerah. V s soncem obsijanih in s cvetnim prahom obilno začinjenih pomladanskih dneh se je bolj očitno pokazala tudi druga plat teh »vsemogočnih« površin na dotik. Ob močni svetlobi in pod prstnimi odtisi ter prahom so vsebine slabše vidne, vse skupaj je videti tudi precej neugledno. Zato se nam je kljub učinkovitosti sistema stožilo po bolj klasični zasnovi s klasičnimi gumbi in stikali. Sicer pa je notranjost zelo kakovostno izdelana in ponuja dovolj odlagalnih prostorov. Zaradi majhnega izbirnega gumba samodejnega menjalnika je nekaj več uporabnega prostora tudi na sredinskem grebenu.

1.634 litrov prostora za prtljago lahko pridobimo z zlaganjem zadnjih sedežev.


Našo prvo testno tristoosmico nove generacije je poganjal bencinski motor v kombinaciji z ročnim menjalnikom, s karavanom pa je prišel na vrsto edini dizelski stroj v ponudbi. Gre za 1,5-litrski štirivaljnik s 96 kilovati (130 KM) moči, ki je bil pri testnem avtomobilu povezan z 8-stopenjsko avtomatiko. Ta kombinacija je pri nas vzbudila mešane občutke. Moči je vsekakor dovolj, saj je avtomobil primerno poskočen, obenem zelo lahkotno križari tudi pri avtocestnih hitrostih. Menjalnik prestavlja hitro in logično, poraba goriva je s 5,4 litra na 100 kilometrov več kot sprejemljiva. Toda v kabino se prenaša več dizelskih tresljajev, kot bi pričakovali. Prav nenavadno tresenje smo na testu zaznali ob ustavljanjih, ker se motorni vrtljaji za trenutek spustijo nižje, kot bi bilo treba, čemur bi se pri ročnem menjalniku izognili s pritiskom na sklopko. In čeprav štirivaljnik izpolnjuje vse, kar pričakujemo od tovrstnega dizelskega motorja, se v tem z dobro mero futurizma prežetem avtomobilu zaradi trenutkov neuglajenosti zdi kar malce anahronističen. Toda ne glede na to, za tiste, ki prevozijo veliko kilometrov, še vedno predstavlja najboljšo rešitev.

Pod črto ugotavljamo, da je 308 SW zelo privlačen in uporaben, čeprav ne rekordno prostoren karavan. Z bogato opremo allure pack in nekaj dodatki stane dobrih 29 tisočakov oziroma 26.600 evrov ob izbiri Peugeot financiranja. To je na ravni glavnih tekmecev, ki jih prekaša s pametno digitalizacijo v svetu, kjer brez digitalizacije (vsaj trenutno) očitno ne gre.
 

videz, prilagodljivost uporabniškega vmesnika, kakovost izdelave

dizelski tresljaji, utesnjena druga vrsta sedežev

brez napak