Nazaj k osnovam

Poltovornjaki so lahko preprosti in zmogljivi delovni stroji, obenem pa lahko ponujajo opremo in udobje na ravni osebnih avtomobilov. Obojega je zmožen Ssangyongov musso grand, ki si nedvomno zasluži dodatek grand v imenu. V dolžino namreč meri malenkost več kot 5,4 metra in ima kar 3,21 metra dolgo medosno razdaljo. Ob tem z dolgim zadnjim previsom ponuja kar 1,61 metra dolg tovorni prostor. Če je opremljen z listnatim zadnjim vzmetenjem, lahko prevaža več kot tono tovora, medtem ko je z vijačnimi vzmetmi, kot jih je imel testni, maksimalna možna obremenitev za 200 kilogramov manjša. Ob tem lahko vleče do 3,5 tone težko prikolico in se ne ustraši terena. Opremljen je namreč s priklopljivim štirikolesnim pogonom, in čeprav se na prvi pogled morda ne zdi, omogoča povsem soliden vstopni in izstopni kot, ki znaša 19,5 oziroma 20,5 stopinje.

Oblikovno morda res ne sledi najnovejšim modnim smernicam, a brez težav opravlja naloge, za katere so poltovornjaki zasnovani.


Sicer pa je ob delovnih zmogljivostih presenetljivo uglajen in udoben. Njegova notranjost je skoraj enaka kot pri bratu rextonu (AF293-294), torej takšna kot pri malce prestižnejših terencih izpred nekaj let, ki so ji dodali nekaj sodobne digitalizacije. Poleg osrednjega zaslona na dotik je tu zaslon namesto klasičnih merilnikov in vse, kar je potrebno za udobje, od dvopodročne samodejne klimatske naprave do ogrevanja in hlajenja v usnje odetih sedežev.

Njegov 2,2-litrski turbodizel razvije spoštovanja vrednih 149 kilovatov (202 KM) moči in je radodaren tudi glede navora. Vseh 441 Nm postreže že pri 1.600 vrtljajih na minuto, kar pomeni, da je vedno pripravljen za akcijo in suvereno premika skoraj pet metrov in pol dolgo vozilo. Svojo nalogo zgledno opravlja tudi klasičen šeststopenjski samodejni menjalnik, ki prestavlja gladko in hitro ter z dobro preračunanimi prestavnimi razmerji med drugim omogoča lahkotna avtocestna križarjenja. Ob tem se poraba pričakovano giblje nad devetimi litri na 100 prevoženih kilometrov, s testnim povprečjem, ki se je ustavilo pri 9,5 litra.

1.140 kilogramov znaša nosilnost, če je opremljen z listnatim zadnjim vzmetenjem oziroma okoli 200 manj v primeru vijačnih vzmeti.


Brez pripomb jo veliki musso odnese tudi glede voznih lastnosti. Če je pri rextonu z rahlim poskakovanjem zadka med vožnjo in z razmeroma lahkim in nenatančnim volanskim obročem prisotnega nekaj tovornjaškega duha, ki ga pri sodobnih terencih nismo več vajeni, pa je tega duha pri mussu, ki dejansko je tovornjak, manj, kot bi pričakovali. Zasluga za to gre med drugim vijačnim vzmetem na zadnji premi, ki lepo mirijo zadek, tudi ko je ta povsem prazen. V ovinkih sicer prihaja do rahlega nagibanja karoserije, volan pa bi lahko bil bolj natančen, a je vse skupaj v pričakovanih okvirih za tovrstno vozilo.

Lahko bi rekli, da se musso grand z naštetim vrača k osnovam, saj je dovolj zmogljiv za delovna opravila, obenem pa ne zanemarja avtomobilskega dela in zgledno skrbi za udobje voznika in potnikov. Predvsem pa to ponuja po dostopnejši ceni v primerjavi z glavnimi tekmeci, ki precej bolj stavijo tudi na imidž. Testni primerek s samodejnim menjalnikom in najbogatejšim paketom opreme bi s popustom stal le okoli 40.700 evrov. To pa je cena, pri kateri o tekmecih ni še ne duha ne sluha.

vozne lastnosti, oprema, cena

vmesnik multimedijske naprave

brez napak