Toyota aygo X 1.0 VVT-i x-clusive
Videz je njegov največji adut
- Toyotin malček prepriča predvsem s privlačnim videzom majhnega križanca
- Na sprednjih sedežih je uporabno prostoren, na zadnjih in v prtljažniku precej manj
- Bencinski trivaljnik s 53 kW (72 KM) ni najbolj prepričljiva kombinacija
Sobota, 3. december 2022
Toyota aygo X dokazuje, da je na trgu še vedno prostor za malčke s klasičnim pogonom, torej z bencinskim, ne električnim motorjem. Pa da najprej razčistimo glede oznake – črko X v imenu beremo kot cross, kar se ob plastičnih obrobah blatnikov in (navideznih) zaščitah sprednjega in zadnjega odbijača sklada z rahlo terenskim videzom. Da, po tej plati se do neke mere postavlja od bok pandi cross, čeprav aygo nima štirikolesnega pogona in zato prav nobenih terenskih ambicij ali zmogljivosti.
Res je, v primerjavi s predhodnikom je 11 milimetrov višji, a ne v korist terenske prehodnosti, temveč za udobnejše vstopanje in boljšo preglednost. Ta je naprej in vstran zaradi razmeroma tankih sprednjih stebričkov precej dobra in v križiščih ali krožiščih boste imeli dober pregled nad dogajanjem in drugimi udeleženci, je pa zaradi visokih bokov, zajetnih zadnjih stebričkov in majhnih stekel precej slaba nazaj in »čez ramo«. Škoda, saj je preglednost v vse smeri ena izmed pomembnih vrlin
mestnih malčkov in poleg varnosti olajša manevriranje ter parkiranje. Res pa je, da je kamera za pomoč pri vzvratni vožnji del serijske opreme (od drugega paketa dalje).
Zaradi majhnih zadnjih vrat je dostop do zadnjih sedežev precej težaven, tudi pri pripenjanju otroka v otroški sedež.
Zaradi majhnih steklenih površin je občutek na zadnjih sedežih še bolj utesnjen kot v resnici, dostop je zaradi majhnih vrat neudoben. Zato je nameščanje otroškega sedeža in/ali pripenjanje otroka vanj precej težavno, tudi prtljažni prostor je s svojimi 231 litri oziroma 829 ob zloženih zadnjih sedežih manjši kot pri tekmecih. Za povrh ga krnita majhna odprtina in visok rob, ob zloženih zadnjih sedežih nastane zajetna stopnica na podu. Skratka, če bodo v uporabi tudi zadnji sedeži, raje
razmislite o katerem drugem avtomobilu.
Spredaj aygo ne pušča odprtih želja. Prostora je (za ta velikostni razred, seveda) dovolj v vse smeri, tudi v širino, voznikov sedež je nastavljiv po višini, prav tako volanski obroč (po globini ne). Sedi se razmeroma dobro, osrednji zaslon infotainmenta premera 22,9 centimetra je rahlo zasukan proti vozniku, poleg povezav Android Auto in Apple Carplay pa se ponaša z razmeroma preglednimi meniji in pod črto povprečno uporabniško izkušnjo. Pri odlagalnih mestih za drobnarije, seveda, ne
pričakujte čudežev, a z držaloma za pločevinke in dodatnim predalom pred prestavno ročico (možnost brezžičnega polnjenja mobilnih naprav) so ti pravzaprav popolnoma ustrezni, kakšna malenkost gre še v zaprt predal pred sovoznikom in razmeroma ozke žepe v vratih.
1.200 evrov doplačila zahteva samodejni brezstopenjski menjalnik.
Motor v aygu je en sam, znan Toyotin litrski trivaljnik klasične zasnove, torej brez turba in brez podpore hibridne tehnologije. Za kar koli več od umirjene vožnje zahteva vrtenje v višje vrtljaje, kjer postane neprijetno glasen, vse skupaj še dodatno podkrepi samodejni menjalnik. Gre za klasično brezstopenjsko avtomatiko, ki ob pospeševanju motor dvigne v konstantne visoke vrtljaje in ob omenjeni glasnosti se prav čuti, kako menjalnik skuša kar največ izvleči iz skromne moči motorja. Za
povrh je precej lene sorte in ob odločnem pritisku na stopalko za plin potrebuje kar dosti časa, da se »zbudi« in dvigne vrtljaje motorja. Na voljo je sicer ročni režim oziroma izbira med umetno ustvarjenimi stopnjami s pomočjo stikal na volanu, a to celotne slike ne popravi kaj dosti.
Skratka, aygo se najbolje znajde v mestni gneči, kjer prepriča z okretnostjo in precejšnjo mero udobja. Tudi občutek na volanu je zanesljiv, a kot celota ne mara kakšnih višjih hitrosti ali priganjanja. Vseeno pa – upam, da sedite – brez dodatkov testnega vozila stane kar 21 tisoč evrov. Resda z najbogatejšim paketom x-clusive, ki v primerjavi s skromnejšimi daje poudarek predvsem večjemu infotainmentu, videzu in nekaterim elementom udobja, medtem ko so varnostni sistemi (sistem za zaznavanje
trka, prilagodljiv tempomat, sistema za vožnjo po svojem pasu in prepoznavanje prometnih znakov) serijski že v osnovnem paktu opreme. Za ta denar pa zlahka izbirate med številko večjimi, občutno prostornejšimi, uporabnejšimi in tehnično bolj dodelanimi avtomobili …
Toyota aygo X 1.0 VVT-i x-clusive |
Vozilo in motor: kombilimuzina, 5 vrat, 4 sedeži; Motor: bencinski, vrstni trivaljnik, 998 ccm, 53 kW (72 KM) pri 6.000/min, 93 Nm pri 4.400/min; Menjalnik: samodejni, brezstopenjski; Pogon: na sprednji kolesi; EuroNCAP: 4. |
Velikost: 3.700 x 1.740 x 1.525 mm; Medos. razdalja: 2.430 mm; Pnevmatike: 175/60 R18; Masa/nosilnost: 1.015/420 kg; Prtljažnik: 231–829 l. |
Največja hitrost: 151 km/h; Pospešek (0–100 km/h): 14,8 s; Poraba goriva (WLTP): 5,0 l/100 km; Povprečje na testu: 5,6 l/100 km; Izpust CO2: 114 g/km. |
Cena: osnovni model (aygo X 1.0 VVT-i x): 15.840 €, testno vozilo: 23.000 €; Toyota Adria, d. o. o., Ljubljana. |
videz, okretnost | cena, menjalnik, preglednost | brez napak |