Vozili smo: Lamborghini revuelto

Aventador je po enajstih letih zapeljal v zaslužen pokoj in štafeto prepustil novemu modelu revueltu, ki svojo moč črpa iz klasičnega motorja V12, podprtega z elektromotorjem. Skupna moč strojev je kar 746 kW (1.015 KM), novinec pa se postavlja na vrh razreda po moči in tehnologiji in postaja novi kralj hitrosti.

Lamborghini revuelto je najbrž najhitrejši avto, ki sem ga kadarkoli vozil. Revuelto je divjak po naravi, ki s štirikolesnim pogonom vseeno omogoča izjemen oprijem in tudi veliko varnosti, obenem pa na vozniško izkušnjo pošteno vpliva elektronika. Ta opravlja izjemno delo in divjega superšportnika spreminja v razmeroma obvladljiv, a vseeno izjemno zabaven in hiter avtomobil. Brez elektronike to ne bi bilo mogoče in kar težko si predstavljam, kako je bilo voziti lamborghinijeve bolide v preteklosti brez kakršnihkoli elektronskih pomagal. Brez dvoma zahtevno in nevarno.

Obenem sem vesel, da je lamborghini v revueltu ohranil velik del klasike – bencinski V12 brez pomoči turbopolnilnika in še obline oziroma bolje rečeno robove karoserije, ki vrhunske modele te znamke zaznamujejo vse od leta 1971, ko se je rodil prvi countach. Nato so tu še zmogljivosti s pospeškom do stotice v 2,5 sekunde in največjo hitrostjo več kot 350 kilometrov na uro.

Sistemska moč štirih motorjev je kar 746 kW (1.015 KM), sklop pa ima 30 odstotkov manjše izpuste kot pri aventadorju.


Kako je v kabini? Vozniško okolje je odlično zasnovano in omogoča stalen stik s sedežem, pedali in volanom. Revuelto je tudi praktičen, saj ponuja celo dovolj predalov za pametne telefone in druge drobnarije, česar v preteklosti nismo pričakovali, niti dobili. Po vzoru sodobnih trendov ima revuelto veliko zaslonov, glavnega diagonale 21,3 centimetra, s katerim se med ikonami sprehajamo z drsenjem prstov in armaturno ploščo digitalne zasnove in 31,2-centimetrske diagonale, ki je v nasprotju s trendi celo večja od osrednjega zaslona. Berljivost obeh zaslonov je dobra, zasenčenost tudi, tu nimam pripomb.

Na sopotnikovi strani je dodaten 23,1-centimetrski LCD-zaslon, ki predstavlja tanko plast informacij o avtomobilu izpisanih v digitalni obliki.

Značaj avtomobila spreminjamo z vrtenjem okroglih gumbov, nekakšnih rotorjev, s katerimi se sprehodimo med programi city, road, sport in dirkaškim corsa. Z drugim pa med programi recharge, ki v baterijo pošilja dodatno energijo, ki bi jo sicer zavrgli pri zaviranju, hybrid za kombinirano vožnjo z obema energentoma in performance za maksimalen izkoristek vseh 1.015 »konjev«. Tu je še gumb, ki dvigne trebuh avtomobila na višino, ko lahko brez ovir prečkate manjše izbokline na cesti ali ob njej, denimo ležeče policaje, nizke robnike …

A vrnimo se tja, kjer se revuelto najbolje počuti. Na grob asfalt dirkališča ali podeželske ceste, med zavoje, kjer prideta do izraza vsa izjemna tehnika in uravnoteženost. Tja, kjer nastavitve prej omenjenega vrtljivega gumba odigrajo svojo vlogo in avtomobilu vdahnejo vidne razlike v značaju. Pa pri tem ne gre le za izjemno moč vseh strojev, temveč za izkušnjo, ki jo ponuja dvojni pogon. Že 6,5-litrski klasičen bencinar ponuja moč 607 kilovatov (825 KM). Trije elektromotorji pa še dodatnih 330 kilovatov oziroma vsak po 110 kilovatov.

Skupaj ustvarjajo občutek takojšnje odzivnosti in idealne razporeditve motorne moči in navora v vsakem trenutku. Čeprav se moč v resnici deli v razmerju 44 : 56 odstotkov med prednjo in zadnji premo in se po potrebi, ko pride do zdrsa, prilagaja na ta način, da imajo vsa kolesa stalen oprijem. Elektronika dela čudeže in učinkovito kroti ogromno zalogo moči. Zbudi se takoj, ko pohodite plin in presežno moč kroti na takšen način, da komaj opazite. Torej, da avtomobil sunkovito in odločno pospeši, obenem pa skrbi, da tudi pri grobih pospeševanjih ostanete v začrtani smeri. Seveda velja, da višje ko greste po lestvici voznih programov, manj je stabilnosti, več zabave in več nevarnosti, da karbonsko karoserijo spremenite v zveriženo.

Na polnilnici se 3,8 kW baterija napolni v pol ure, V12 pa bo za to potreboval le šest minut.


Vse to, razen zadnjega, sem lahko preizkusil na stezi v Vairanu. Najbolj navdušujoče pa je bilo sinhrono delovanje vseh štirih motorjev. V12 kot glavnega in treh električnih pomočnikov, ki so energijo črpali iz majhne, le 3,8 kWh baterije. Revuelto je tudi priključni hibrid, čeprav je baterija res majhna. Polni se ga lahko na 220 voltih ali na AC-polnilnici z največjo močjo 7 kilovatov in vso potrebno energijo v baterijo spravi v le pol ure. Doseg na elektriko je med deset in dvajset kilometrov. A to sploh ni namen pogona v revueltu. Vloga elektromotorjev je poskrbeti za boljše pospeške in razporeditev moči na vsa štiri kolesa, obenem pa še za 30 odstotkov zmanjšuje izpuste CO2 na sicer še vedno visoko raven, 309 gramov na kilometer. In še ena zanimivost, V12 zmore baterijo napolniti v le šestih minutah, močna pa je tudi rekuperacija zavorne energije, kar pomeni, da se baterija dejansko polni med vožnjo, pri zaviranju pred zavoji. Pridobljeno energijo pa izkoristi pri pospeševanju iz zavojev.

Posebnosti še ni konec. Dvanajstvaljni stroj so Lamborghinijevi inženirji zasukali za 180 stopinj in tako v pogonski sklop lažje namestili dva elektromotorja, ki poganjata prednji kolesi in tretjega, ki skrbi za pogon zadaj. Masa vseh strojev je le 218 kilogramov, kar je dejansko izjemen dosežek. Obenem so nameščeni dokaj nizko, kar pomeni nizko težišče in še boljšo stabilnost. Menjalnik, ki povezuje vse stroje in prenaša moč na kolesa ni več robotiziran, ampak klasičen 8-stopenjski z dvema sklopkama.

Školjka iz ogljikovih vlaken predstavlja hrbtenico pogonu in karoseriji, obenem pa je še v vlogi blažilca udarcev s tal in prinaša za deset odstotkov manjšo maso in 25 odstotkov večjo vzvojno čvrstost kot pri aventadorju. Le zadnji okvir, v katerega je vgrajen motor, je ostal aluminijast.