Daljši servisni interval je dvorezen meč

Vsak stroj, vključno z avtomobilom (motor, menjalnik in podobno), potrebuje redno vzdrževanje. Še pred desetletjem ali kvečjemu dvema je bil pri povprečnem osebnem avtomobilu redni servisni interval (ki je med drugim vključeval pregled vitalnih delov vozila, menjavo olja in še česa) predpisan na eno leto oziroma na 10 do 15 tisoč prevoženih kilometrov. Tak obisk servisa za lastnika, seveda, pomeni večji ali manjši (vsakoletni) strošek, zato so številni proizvajalci svojo konkurenčno prednost začeli iskati z daljšimi servisnimi intervali, na dve leti oziroma 25 ali 30 tisoč prevoženih kilometrov, recimo. Na prvi pogled za kupca zelo vabljivo, saj to posledično obljublja manjše stroške rednega vzdrževanja; nekaj stotakov vsaki dve leti namesto vsako leto. Pa je to dolgoročno res dobra rešitev?

Za mnenje smo povprašali Klemena Pančurja iz družbe GSV, d. o. o., ki nudi različne pakete jamstev predvsem samostojnim trgovcem z rabljenimi vozili – torej tistim, ki na trgu neodvisno kupujejo rabljena vozila in jih nato prodajo novim kupcem, ne toliko pooblaščenim avtohišam, ki imajo v svoji ponudbi običajno vozila, ki jih odkupijo od strank po sistemu »staro za novo« (od stranke odkupijo rabljeno vozilo in ga vzamejo v račun pri novem) in s svojim paketom jamstva. Sodelujejo s približno 600 partnerji oziroma 440 trgovci rabljenih vozil, različne pakete jamstev pa nudijo za vozila z do 300 tisoč prevoženimi kilometri in za obdobje enega leta.

»Servis na dve leti pri novem vozilu še gre, saj so sestavni deli motorja, menjalnika in drugih komponent še novi,« pravi Pančur. Torej približno toliko časa, kot je vozilo še v garanciji proizvajalca oziroma v okviru jamstva uradnega zastopnika. Pri starejših vozilih, z na primer 200 tisoč prevoženimi kilometri, je zgodba drugačna, saj materiali niso več novi in pri daljših servisnih intervalih so okvare in lomi motorja lahko precej pogostejši. »Številni proizvajalci v servisnih knjižicah svojih vozil navajajo, da lahko vozilo po določenem času porabi kar 1,5 litra olja na tisoč kilometrov in se na ta način zavarujejo,« je nazoren sogovornik.

Pri prvih sto tisoč prevoženih kilometrih daljši servisni interval ni težava, kasneje je priporočljiv servis na eno leto oziroma 15 tisoč kilometrov.

Posebno poglavje je redno vzdrževanje (samodejnega) menjalnika, na kar številni kar pozabijo – tudi proizvajalci avtomobilov zanje pogosto ne predvidevajo menjave olja oziroma to ustreza »do konca življenjske dobe«. Kaj to pomeni, se sprašuje Pančur. »Do izteka garancije, morda pet, deset let?« Še bolj zaskrbljujoč je podatek, da proizvajalci menjalnikov (teh avtomobilske znamke običajno ne izdelujejo same, temveč jih kupujejo od zunanjih dobaviteljev) vseeno predpisujejo menjavo olja. Kot primer navede BMW, ki ne predvideva menjave olja v menjalniku, proizvajalec menjalnika ZF (te namreč uporablja BMW) pa svetuje menjavo olja na 70 do 80 tisoč kilometrov. Tudi menjalnik je, podobno kot motor, mehanska komponenta, sestavljena iz zobnikov, sklopke, ležajev in ostalega. Med vožnjo in delovanjem menjalnika med njimi prihaja do trenja, pri čemer nastajajo mikroskopsko drobni opilki, ki sčasoma lahko zamašijo oljni filter. »Za povrh se je v zadnjem času zmanjšala kakovost olj,« še dodaja Pančur.

Če torej želite, da bo vaš avtomobil tudi po več letih in večjem številu prevoženih kilometrov brezhibno deloval (ali kupite rabljenega z večjim številom prevoženih kilometrov), morate poskrbeti za ustrezno redno vzdrževanje oziroma za pogostejše servisne intervale, kot jih običajno predpiše proizvajalec. »Servis z menjavo olja vsako leto ali na vsakih 15 tisoč prevoženih kilometrov je kar prava odločitev,« za konec svetuje strokovnjak.