Kako deluje preverjanje elektronskih vinjet in kako vozniki poskušajo pretentati nadzornike?

Od 1. decembra 2021 so v Sloveniji za plačilo cestnine za cestninske ceste na voljo elektronske vinjete, ki so nadomestile klasične nalepke. Od 1. februarja letos so tako na voljo le še e-vinjete, ki jih je mogoče kupiti na spletu ali fizičnih prodajnih mestih. Ena od novosti, ki jih je prinesla e-vinjeta, je, da njena veljavnost ni več vezana na koledarsko leto, temveč velja eno leto od izbranega datuma. Kot vsake novosti pa se je tudi novega sistema cestninjenja treba navaditi. Na DARS-u smo preverili, kako sistem deluje, kako se izvaja nadzor in kaj se zgodi, če voznik nalašč ali nevede nima plačane e-vinjete. O tem smo se pogovarjali z vodjo službe za cestninski nadzor Deanom Polcem.

Kako tehnično poteka nadzor nad uporabo e-vinjet? Poleg fiksnih uporabljate tudi prenosne oziroma mobilne nadzorne enote?

Izvajalec, slovaški SkyToll, ki ga je DARS izbral na razpisu, je dobavil 20 stacionarnih nadzornih enot, 20 prenosnih nadzornih enot, 33 mobilnih nadzornih enot in 40 ročnih nadzornih naprav. S temi napravami izvajamo nadzor nad plačevanjem cestnine za vozila do 3,5 tone. Stacionarna nadzorna oprema je namenjena postavitvi na obstoječe portale SPIS in na stebre, ki jih bo DARS zgradil do konca leta. Skupaj bo 100 lokacij, kar pomeni, da bomo lahko 20 nadzornih enot premeščali na 100 različnih lokacij na celotnem avtocestnem območju.

Zakaj je ob avtomatskem nadzoru še vedno potreben nadzor na terenu?

V preteklosti je bilo med vozniki, ki so bili obravnavani zaradi neplačila cestnine za vozila do treh ton in pol, od 90 do 95 odstotkov tujcev. Vse postopke s tujci moramo izvesti na terenu. Odkar imamo elektronski nadzor vinjet, pa ugotavljamo, da je precej kršiteljev tudi med Slovenci. Slovence običajno obravnavamo po pošti v skladu z Zakonom o splošnem upravnem postopku. Ker smo ugotovili, da je kršitev z isto registrsko številko več oziroma se ponavljajo istovrstni prekrški za posamezno registrsko številko, smo iz vidika poštenosti obravnave do Slovencev šli na teren in ustavljamo tudi Slovence, in sicer z namenom, da čim prej ustavimo ponavljajoče se kršitve. To pomeni, da Slovenca ustavimo in velikokrat ugotovimo, da je kupil vinjeto za napačno registrsko številko in se sploh ne zaveda, da je v prekršku.

In kaj sledi?

Sledi ugotavljanje dejanskega stanja prekrška. Postopki po pošti trajajo bistveno dlje, kar pomeni, da bi kršitelj, če ga ne bi ustavili, kršitve ponavljal. To posledično pomeni povečanje števila zahtev za sodno varstvo, ki je naslednji korak v postopku po izdaji plačilnega naloga. Zaradi številnih kršitev, ki se ponavljajo, in posledično številnih izpodbijanj plačilnih nalogov, smo videli, da tega ne bomo zmogli. Zato smo cestninske nadzornike preusmerili v obravnavo prekrškov, ki jih storijo Slovenci, predvsem zato, da se to čim prej ustavi in ljudje niso po nepotrebnem kaznovani z dodatnimi globami. Mnogokrat se zgodi, da nam storilci prekrškov po pošti predložijo listine, s katerimi želijo dokazati, da imajo vinjeto, saj so še vedno prepričani, da jo imajo, čeprav na potrdilu o nakupu vinjete piše, da so kupili vinjeto za drugo registrsko oznako.

Kako se to rešuje?

Če voznika ustavimo na terenu, vsa dejstva in okoliščine ugotavljamo na kraju prekrška, kar je za kršitelja in za nas bistveno lažje in hitreje. Če se plačilni nalog pošlje po pošti, je postopek drugačen. Zadeva se rešuje s postopkom na drugi stopnji, ki poteka znotraj DARS-a. Prekrškovni organ ugotavlja dejstva in okoliščine prekrška in na podlagi tega odloči tako ali drugače. Če se postopek zaključi v korist storilca prekrška, se plačilni nalog spremeni v izrek opomina, če pa se ne zaključi v njegovo korist, postopek predamo v reševanje na sodišče.

Kako se nadzor izvaja na terenu?

Tako, da pred točko, kjer se izvaja nadzor, postavimo ustrezno nadzorno opremo. Lahko je stacionarna ali prenosna. Do točke nadzora se posnetki že obdelajo in se že ve, katerega voznika izločimo iz prometa in kdo je predmet nadzora. Gre za avtomatiziran način preverjanja plačevanja cestnine.

Kakšna je prenosna nadzorna oprema in kam jo nameščate?

Prenosno nadzorno opremo sestavljajo kamera, trinožno stojalo, baterijski sklop in komunikacijska oprema. Mogoče jo je postaviti na kateri koli del avtoceste – na nadvoz, ob vstopu na počivališče, na izvozu z avtoceste, na vstopu na nadzorno točko …, skratka, kjer koli jo je mogoče varno namestiti. Podatek o zajemu fotografije pride do nadzornika v dveh ali treh sekundah, zato lahko pravočasno zazna prekršek. Nadzorniki lahko pridobijo podatke iz katere koli kamere. Kadar koli.

Kaj pa mobilna oprema?

Mobilna oprema je nameščena v naših vozilih. V vozilu sta dve kameri, ena spredaj, ena zadaj. V vozilu je vzpostavljen cel sistem. Med vožnjo lahko preverja vozila, ki se mu približujejo, in tista, ki se oddaljujejo.

Še vedno izvajate nadzore s preusmeritvami na počivališča. Kdaj izvajate takšen nadzor?

Preusmeritve skozi počivališča in temu namenjene nadzorne točke potekajo celo leto, glede na logične prometne obremenitve. Tovrstnim nadzorom se izogibamo med prazniki. Če ga izvajamo, je to v nočnem času, ko je bistveno manj prometa, da je čim manj moteče za promet.

Kakšen je delež uporabnikov, ki storijo prekršek zaradi napake?

Ta delež je zelo majhen, a ker je število prodanih vinjet izjemno veliko, je tudi število takšnih primerov razmeroma veliko. Težava za uporabnike avtocest je v tem, da kamere zaznajo vse kršitelje. Prej smo obravnavali le kršitelje, ki smo jih ustavili, zdaj pa natančno vemo, koliko jih je.

Kako poteka postopek, ko je prekršek zaznala kamera?

Če gre za fizično osebo, lastnik vozila po pošti dobi plačilni nalog. Obenem dobi račun za plačilo vinjete za obdobje od prvega zaznanega prekrška naprej. Vedno mu prodamo vinjeto, ki je glede na storjene prekrške zanj cenovno najbolj ugodna. Poleg tega dobi odredbo o prepovedi uporabe cestninske ceste, ki velja do plačila cestnine. Če vinjete ne plača takoj in kljub temu znova uporabi avtocesto, globa znaša 500 evrov. Če je lastnik vozila pravna oseba, se najprej pošlje poziv za posredovanje podatkov o osebi, ki je vozila v času prekrška. V nadaljevanju je postopek enak kot s fizično osebo, račun za elektronsko vinjeto pa posredujemo podjetju.

Koliko časa traja ta postopek?

Po zakonu moramo postopek začeti v 20 dneh. V tem času se lahko zgodi veliko voženj, voznik pa se težave zave šele takrat, ko dobi pošto.

Kakšen je postopek za tujce, jim lahko DARS pošilja plačilne naloge?

Trenutno moramo vse tujce procesirati na ozemlju Republike Slovenije. V skladu z evropsko direktivo morajo države v svoj pravni red implementirati možnost izmenjave podatkov na isti način, kot to velja za osem prometnih prekrškov. Direktiva je že sprejeta, sedem držav članic jo je že sprejelo in implementiralo v svojo nacionalno zakonodajo. Slovenija je med prvimi, ki je to storila. Spremeniti je treba le še Zakon o prekrških, ki bo iz procesnega vidika zagotovil pogoje za procesiranje kršiteljev iz držav članic EU. Gre za sistem EUCARIS. Na ministrstvu za infrastrukturo je kontaktna točka. Vsi podatki, ki jih bomo pridobivali na podlagi registrske številke, bodo šli prek ministrstva za infrastrukturo v državo članico, iz katere prihaja vozilo. Tako bomo lahko za določene države pošiljali plačilne naloge in račune po pošti. Je pa treba vedeti, da to še ne pomeni, da jih na terenu ne bomo ustavljali in procesirali. Za to obstaja več razlogov, ki so povezani s posameznimi državami članicami. Kot primer lahko navedem Madžarsko, kjer neplačilo cestnine ni »kazenski«, ampak »upravni prekršek«, zato podatkov o kršitelju ne bomo dobili, njihova država niti ne izvršuje pravnomočnih plačilnih nalogov. Za kršitelje iz tretjih držav pa bo tudi v bodoče vse postopke treba izvesti takoj na terenu.

Trenutno torej tujcem še ne morete pošiljati plačilnih nalogov?

Ne, ker sistem še ni v celoti vzpostavljen.

Torej se lahko tujci izognejo plačilu?

Če jih ne ustavimo, se lahko, a jih imamo v evidenci neplačane cestnine in je to lahko predmet obravnave prihodnjič, ko se vrnejo. Znotraj sistema elektronske vinjete imamo več vrst evidenc, pri čemer zakon za vsako evidenco določa, katere podatke lahko hranimo. Med njimi je tudi evidenca neplačane cestnine, ki je dolgotrajnejša. V tem primeru mora cestninski nadzornik na kraju ugotoviti vsa dejstva in okoliščine prekrška, ki se je zgodil pred več kot 20 dnevi.

Kako se je spremenilo delo nadzornikov z uvedbo e-vinjet? Je število nadzornikov in ljudi na terenu še vedno enako?

Da. Število nadzornikov je ostalo 136, skupaj nas je 169. Zaradi povečanja števila zahtev za sodno varstvo, ki je posledica napak pri nakupu e-vinjet, smo določeno število nadzornikov, ki izpolnjujejo pogoje po zakonu o prekrških za vodenje prekrškovnega postopka na drugi stopnji, s terena prerazporedili k reševanju zahtev za sodno varstvo. Potrebovali bi jih še več, saj je bistveno več zaznanih kršitev kot v preteklosti.

Na Madžarskem lahko vozniki, ki so pomotoma zapeljali na cestninsko cesto, torej so to storili v dobri veri, v 60 minutah po zaznanem prekršku kupijo vinjeto in se s tem izognejo kazni. Zakaj pri nas ni tako?

To je taksa, ki jo je treba plačati, preden vstopimo na avtocesto, da jo lahko uporabljamo. Tako določa zakon. Mi največ kršitev zaznamo na mejah, pred izstopom iz države. Nadzora ne izvajamo na vstopu v državo oziroma ga opravljamo za prvim prodajnim mestom. Vsak, ki vstopi v državo, ima tako možnost kupiti vinjeto. Vsakemu damo možnost, da to sam uredi.

Je preverjanje zdaj preprostejše?

Nedvomno. Prej v nočnem času praktično nismo mogli izvajati nadzora. Bilo je mogoče le na nekaterih zelo osvetljenih mestih, denimo pred predorom Karavanke v smeri proti Avstriji in na kakšnem mejnem prehodu.

Kakšni so izgovori kršiteljev? So kreativni?

Izgovori so v bistvu dokaj realni, kreativni so bili v času nalepk. Zdaj do neke mere dejansko prihaja do popolnoma razumnih in življenjskih napak, čeprav so kdaj tudi popolnoma nerazumne. Največ težav, morda zaradi pretirane samozavesti, imamo na Štajerskem. Obravnavali smo, denimo, precej uporabnikov, ki so kupili vinjeto brez oznake MB. Ko so dobili plačilni nalog, so se razburjali, da imajo veljavno vinjeto in vse listine, s katerimi lahko dokažejo, da imajo plačano vinjeto. Nato po telefonu povedo oznako brez črk MB, ker jih ni na potrdilu. To se dogaja pretežno na Štajerskem. Ne vemo, zakaj.

Se obetajo še kakšne spremembe glede uporabe oziroma nadzora nad uporabo e-vinjet?

Sistem je zelo dober. Morda se bo s časom pokazalo, da bi določene stvari nadgradili, a trenutno sistem deluje vrhunsko.

Dean Polc, vodja službe za cestninski nadzor, pove, da znaša delež voznikov brez vinjete, ki torej niso plačali cestnine, manj kot odstotek, a jih po novem obravnavajo veliko več, saj sistem zazna čisto vsakega, ki se pripelje mimo kamere.

PODATKI NA DLANI

DARS ima podlago za izvajanje nadzora nad plačevanjem cestnine v Zakonu o cestninjenju. Dostop ima do državnega registra motornih vozil. To pomeni, da kamera in programska oprema sistema zaznata vozilo, prebereta državo registracije in registrsko označbo vozila, prepoznata znamko vozila, model vozila in celo letnik ter barvo vozila. Ko sistem prebere registrsko tablico in ugotovi, da pripada Sloveniji, pošlje zahtevek v državni register motornih vozil, kjer pridobi izključno tehnične podatke o vozilu in jih prikaže cestninskemu nadzorniku, ki izvaja nadzor nad tem vozilom. To pomeni, da bo DARS vedel, če bo nekdo prenesel registrsko tablico z enega vozila na drugo. Globa za takšen primer znaša 500 evrov. Temu sledi še predlog drugemu prekrškovnemu organu, v tem primeru policiji, ki zadevo obravnava z vidika Zakona o motornih vozilih. V nadaljevanju bodo, ko bo kršitev potrjena, iz državnega registra motornih vozil samodejno dobili matično številko občana (EMŠO) in na podlagi tega dostopali do osebnih podatkov storilca prekrška oziroma cestninskega zavezanca. Zdaj to delajo ročno, v nadaljevanju pa bo ta postopek avtomatiziran, kar pomeni, da bodo lahko v prihodnje obravnavali bistveno več kršiteljev kot zdaj. Če je vozilo v lasti pravne osebe, DARS na podlagi podatkov iz registra poslovnih subjektov AJPES pošlje plačilni nalog odgovorni osebi pravne osebe.

KAJ SE ZGODI Z E-VINJETO OB PRODAJI AVTOMOBILA ALI OB IZGUBI TABLICE?

Vozniki lahko ob odjavi vozila iz prometa zahtevajo povračilo neizkoriščene vrednosti letne e-vinjete (in polletne za motorna kolesa). Če vozilo prodajo, so do vračila sorazmernega deleža vrednosti e-vinjete upravičeni le, če novi lastnik vozila ne bo registriral z isto registrsko številko. Če lastnik vozilo proda s tablico vred, e-vinjeta za to registrsko oznako ostane veljavna do izteka obdobja njene veljavnosti in jo lahko v tem času uporablja novi lastnik vozila. Ob nakupu rabljenega vozila lahko lastnik v spletni trgovini ali na prodajnem mestu preveri, ali ima vozilo plačano vinjeto v postopku nakupa e-vinjete. Če za registrsko oznako, ki jo bo kupec vnesel ob nakupu, že obstaja e-vinjeta, bo sistem to sporočil in kupca obvestil, do kdaj velja, postopek nakupa pa lahko nato prekliče oziroma ga ne nadaljuje. Podobno opozorilo se v postopku nakupa prikaže tudi prodajalcu na prodajnem mestu, če za vneseno registrsko številko in državo registracije že obstaja veljavna e-vinjeta. V primeru kraje ali izgube registrske tablice ali njene poškodbe v nesreči, ko običajno zamenjamo tablico, je za novo tablico treba kupiti novo e-vinjeto, medtem ko je za e-vinjeto, vezano na staro tablico, mogoče vložiti vlogo za vračilo sorazmernega dela. Vlogi je treba priložiti račun oziroma kopijo računa za nakup e-vinjete, za katero uveljavljamo vračilo sorazmernega dela vrednosti. Podatek, da je bila za vozilo z registrsko označbo, na katero je vezana elektronska vinjeta, pred potekom veljavnosti e-vinjete izdana nova tablica z drugačno označbo, bo v postopku reševanja zahtevka pridobil DARS.