Kako ravnati v primeru preizkusa alkoholiziranosti?

Če sodite med naše redne bralce, ste v dvojni poletni številki (AF240-241) lahko prebrali članek o našem eksperimentu vožnje pod vplivom alkohola. Pri meritvah stopnje alkoholiziranosti smo naleteli na zanimivo neskladje med rezultati indikatorja alkohola oziroma alkoskopa in etilometra. Večina pozna le prvega, saj ga uporabljajo policisti ob kontrolah v prometu, čeprav njegovi rezultati niso stoodstotno pravilni. Po drugi strani je etilometer redkeje uporabljen, čeprav so le njegovi rezultati zares točni. Seveda nas je zanimalo, kje so razlogi za to, da slovenski državljani z vsakim »pihanjem« tvegamo resne posledice.

Razlika med alkoskopom in etilometrom

Najbolj očitna razlika med indikatorjem alkohola (alkoskopom) in etilometrom je v njuni velikosti, saj je prvi izjemno kompakten, približno velikosti pametnega telefona, medtem ko je drugi primerljiv z velikostjo manjše potovalke. Prav tako pomembna lastnost etilometra je trajanje meritve, ki policistu vzame vsaj nekaj minut, indikator pa nalogo opravi v nekaj sekundah. A te lastnosti niso tako pomembne, če vemo, da meritev indikatorja velikokrat ni natančna. Razlog je v postopku meritve, ki je v primerjavi z etilometrom precej preprostejši. Gre za kemijski postopek, ki prek enega vpiha oceni stopnjo alkohola v izdihanem zraku. Etilometer poleg prvega za kemično analizo zahteva še drugi vpih, ki je podvržen optični analizi, pred samim preizkusom pa naprava izvede umeritev na okolje, v katerem je.

Kdo skrbi za verodostojnost rezultatov?

Čeprav Zakon o meroslovju zahteva, da morajo biti vsa merila, ki se uporabljajo pri postopkih pred upravnimi in pravosodnimi organi, podvržena neodvisnemu nadzoru, so indikatorji alkohola izjeme. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, v okvirju katerega deluje Urad za meroslovje, se s tem, seveda, ne strinja. S to po njihovem mnenju nedopustno pomanjkljivostjo se borijo že več let, znova pa so težavo izpostavili v svojih pripombah na osnutek Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravilih cestnega prometa. V uradnem dopisu, naslovljenem na Ministrstvo za infrastrukturo, so zapisali: »Zakonsko merilo za merjenje vsebnosti alkohola v izdihanem zraku je v tem trenutku le etilometer, saj le ta zagotavlja, da so rezultati meritev točni in verodostojni. Iz tega razloga predlagamo, da se v zakonu jasno navede, da je indikator alkohola sredstvo za hitro ugotavljanje prisotnosti alkohola v izdihanem zraku, pri čemer je njegov kvantitativni rezultat zgolj informativne narave in služi lažji odločitvi pooblaščene osebe glede nadaljnjega postopanja v danem primeru.«

Indikator se lahko hitro zmede

Kot trdijo na Uradu za meroslovje, indikatorji alkohola v izdihanem zraku ne zmorejo izločiti motečih substanc in ne ločijo med ustnim alkoholom ter alkoholom iz krvi pljuč, kar smo dokazali s posebnim testom z ustno vodico in bomboni z dodatkom alkohola. Prav tako lahko pozitiven rezultat brez zaužitja alkohola pričakujejo ljudje z diabetesom ali slabimi zobmi in kadilci. Možnosti za napačno meritev je torej zelo veliko.

Policija sama skrbi za pravilno delovanje

Zgodba, ki se že tako bere kot slaba politična drama, ima še en zaplet. Ne le, da točnost delovanja indikatorjev alkohola ni pod budnim očesom za to namenjene organizacije, ampak za to ne skrbi noben zunanji akter, temveč kar policija sama. Torej za aparate, ki lahko nekomu po krivem močno zagrenijo življenje, ne odgovarjajo nikomur. Kot pravijo, za pravilno delovanje alkoskopov skrbijo usposobljeni strokovnjaki v tehnični službi, pri čemer uporabljajo enaka strokovna merila kot pri kontroli etilometrov. Trdijo, da se držijo usmeritev Urada za meroslovje, česar nam na uradu niso potrdili. K temu Boštjan Smolej iz Sektorja prometne policije UUP dodaja: »Iz prakse je mogoče potrditi, da so alkoskopi, ki jih uporablja policija, zanesljive in primerne naprave za policijsko rabo.«

Zakaj je uporaba etilometrov tako redka?

Pred časom so nam na Uradu za meroslovje povedali, da je policija leta 2004 v uporabo dobila 60 etilometrov, danes jih po besedah policije uporabljajo le 21. Kot razlog za majhno število naprav in neuporabo so pri policiji navedli, da so etilometri precej velike naprave in niso najbolj primerni kot prenosne naprave za hitre teste pri nadzoru prometa, zato policisti pri nadzoru prometa uporabljajo alkoskope. »Slovenska policija uporablja alkoskope že vrsto let, uspešno in brez posebnosti, ki bi narekovale spremembe. Poleg tega so za alkoskope kot primerne naprave za policijsko uporabo pozitivno strokovno mnenje podali tudi na Inštitutu za sodno medicino Medicinske fakultete v Ljubljani,« dodaja Smolej. Dodaja, da policisti pri uporabi alkoskopov ne beležijo težav, ko preizkušane osebe oporekajo rezultatu meritve z alkoskopom, pa jim policisti odredijo preizkus z etilometrom ali strokovni pregled.

S podpisom zapisnika je stvar zaključena

Če boste od tega članka odnesli eno stvar, naj bo to, da se s podpisom zapisnika o opravljeni meritvi z alkoskopom oziroma indikatorjem avtomatično strinjate z meritvijo. S tem torej legitimirate sicer nezanesljivo meritev, ki sama po sebi ne bi bila podlaga za prekrškovne in upravne postopke. Če se z rezultatom meritve ne strinjate, morate to jasno povedati policistu. Ta mora to jasno zabeležiti v opombah zapisnika, vi pa dodate svoj podpis. Šele takrat vas policist pospremi na bolj zanesljive načine preverjanja prisotnosti alkohola v krvi. Zanimivo je, da sam policist odloča o tem, kakšno bo drugo testiranje vsebnosti alkohola v telesu. Voznika lahko pospremi na razmeroma preprosto in hitro (nekaj minut) testiranje z etilometrom ali na strokovni pregled. Ta praviloma traja dlje in je bolj invaziven, saj vključuje odvzem krvi. Poleg tega je dražji, po naših podatkih naj bi stal vsaj 130 evrov, znesek pa v primeru pozitivnega rezultata krije oseba, ki je v prekršku. Tudi to je lahko razlog, da obravnavana oseba raje podpiše zapisnik, kot tvega dodatne stroške strokovnega pregleda.

Ob nezgodi alkoskop ni dovolj

Čeprav slovenska policija zagovarja uporabo alkoskopa in ima za to (šibko) zaslombo zakona, je zanimivo, da tovrstni test ni dovolj za kazenske postopke. Torej je lahko voznik na podlagi testa z alkoskopom kaznovan in celo ob izpit, medtem ko mora povzročitelj nesreče z resnimi posledicami »pihniti« v etilometer ali na strokovni pregled. Torej že država nasprotuje sama sebi.

Zakon velja za vse

Morda ste med branjem tega članka prišli na misel, da si tisti, ki vozijo pod vplivom alkohola, niti ne zaslužijo dodatnih ugodnosti obravnave z etilometrom, saj se popolnoma treznim voznikom ni česa bati. Tudi člani uredništva revije Avto fokus nikoli ne sedemo za volan, če smo pred tem popili alkoholno pijačo. Vseeno je treba upoštevati, da mora zakon veljati za vse, tudi za izjeme, ki so iz različnih razlogov zaradi obstoječega načina merjenja alkohola v telesu izpostavljeni. Razlogi za to so lahko prej omenjena zdravstvena stanja, morebitna naključja nasrkajo pa lahko tudi tisti, ki popijejo uradno dovoljeno merico ali dve alkohola, ki naj še ne bi pomenila presežene zakonsko določene meje. Zmotljivi alkoskop namreč lahko pozitiven rezultat pokaže tudi nekomu, ki je popil eno pivo ali kozarec vina, a zaradi tega na cesti ne predstavlja nevarnosti. Takrat je prav, da se zavedamo svojih pravic in izkoristimo možnost ponovnega, bolj strokovnega preverjanja. Škoda je le, da policist odloča, ali bomo za to morali le dvakrat pihniti v cevko ali nas bodo zbadali z iglami. Naše stališče tudi po preizkusu ostaja, da alkohol in vožnja ne sodita skupaj, zato za volan vedno in le z 0,0!

Kako ravnati v primeru preizkusa alkoholiziranosti: 5 ključnih korakov

1. Testa z indikatorjem nikar ne odklonite, saj boste s tem avtomatično prejeli najvišjo možno kazen za vožnjo pod vplivom alkohola (1.200 evrov in 18 kazenskih točk).

2. Če preizkus pokaže pozitiven rezultat, vi pa veste ali sumite, da ni realen, policistu prijazno, a jasno povejte, da se z rezultatom meritve ne strinjate.

3. Preberite zapisnik preizkusa in preverite, ali je policist zabeležil, da se z rezultatom ne strinjate zaradi nezaupanja merilni napravi.

4. Zapisnik šele nato podpišite, saj odklonitev podpisa spet pomeni, da boste prejeli najvišjo kazen in ostali brez izpita (1.200 evrov in 18 kazenskih točk).

5. Če ste ugovarjali rezultatu (2. točka), policistu predlagajte, da za nadaljnji test odredi preizkus z etilometrom, ne z invazivnim strokovnim pregledom. Bodite spoštljivi in prijazni (navedite morebitni strah pred iglo in zbadanjem), saj gre za odredbo, ki je popolnoma v rokah policista, ne vašo izbiro. Test, ki ga določi, brez ugovarjanja opravite, saj tudi odklonitev katerega izmed teh dveh vodi k najvišji kazni in odvzemu izpita.