TEST IN OCENA: Mercedes-benz razred B 220 d

Ste se morda kdaj vprašali, zakaj enoprostorci izumirajo oziroma so že skoraj izumrli? Za to je kriva predvsem moda. Enoprostorci niso več kul. Trenutno so kul športni terenci in najrazličnejši križanci na to temo, ki niso niti približno tako praktični in uporabni, a pri kupcih očitno zadovoljujejo kakšne druge, malce manj racionalne potrebe. Toda Mercedes vztraja in razred B tudi v tretje predstavlja v enoprostorski obliki. A to, seveda, počne na svoj način.

Mercedes razreda B namreč ni velik enoprostorec z drsnimi vrati, v katerem sedimo vzravnano, kot bi vozili šolski avtobus, temveč skoraj čisto običajen avtomobil, ki zaradi enoprostorske oblike ne žrtvuje prostornosti in uporabnosti. Za to je tu stilsko dovršeni razred A, od katerega je B prevzel vse ta luštne stvari in jih postavil v format, pisan na kožo ljudem, ki že imajo podmladek ali so preprosto prišli v obdobje, ko bi radi vstopali in izstopali iz avtomobila, ne da bi morali ob tem vsakokrat pomisliti, da bi morali več telovaditi. 

Razred B prinaša vse dobre lastnosti razreda A, a v bolj prijaznem formatu za povprečnega uporabnika.


Tako kot razred A se pohvali s sodobno notranjostjo z vodoravno ploščo, pod katero se skrivata dva zaslona, in s privlačnimi zračniki v obliki turbine. Merilniki se narišejo na zaslonu, upravljanju pa je namenjen grafično prijeten in zelo odziven vmesnik MBUX, ki nam omogoča, da to počnemo z dotikom na zaslonu, s površinami, ki so občutljive na dotik, ali glasovno (žal ne v slovenščini). Na voljo je tudi celotna mavrična barvna paleta za ambientalno osvetlitev. Materiali in kakovost izdelave so na ravni, ki jo pričakujemo od trikrake zvezde. Vsekakor na višji ravni kot pri predhodnih modelih. Hvalimo tudi položaj sedenja in občutek za volanom, ki je, čeprav sedimo malce višje, podoben tistemu v čisto običajnih avtomobilih. Skratka, ergonomija voznikovega delovnega prostora je zelo dobra.

Dobro oceno si Mercedesov mali enoprostorec zasluži tudi za prostornost. V drugi vrsti je dovolj prostora za noge in glave odraslih potnikov, prtljažnik pa zadovolji s 445 litri osnovne prostornine. Obenem ponuja možnost podiranja zadnjih sedežev v razmerju 40 : 20 : 40, pri čemer nastane prostor z ravnim dnom. Za doplačilo si je mogoče omisliti vzdolžni pomik zadnje klopi (za 14 centimetrov).

Še najbolj so nas presenetile zmogljivosti in vozne lastnosti. Za oznako 220 d, ki sodi v zgornji del ponudbe, se skriva dvolitrski turbodizelski štirivaljnik, ki razvije 140 kilovatov (190 KM) in 400 Nm navora ter je serijsko povezan z osemstopenjskim dvosklopčnim menjalnikom 8G-DCT. S to kombinacijo je avtomobil izjemno poskočen, saj doseže stotico v 7,2 sekunde in končno hitrost 234 kilometrov na uro. Ves navor je na voljo že pri 1.600 vrtljajih na minuto, ob odločnem pritisku na plin na malce bolj gladkem asfaltu pa bi se sprednji kolesi radi vrteli v prazno vse tja do tretje prestave. Menjalnik prestavlja zelo hitro, za bolj športno doživetje sta tu še obvolanski ročici za ročno pretikanje. Ob bolj lahki desni nogi avtomobil preprosto lahkotno križari, hitrosti, ki jih na avtocesti še dovolijo možje v modrem, pa so zanj kot sprehod v parku. Poraba goriva je konjenici primerna. Ob živahni vožnji se lahko približa osmim litrom na 100 kilometrov, testno povprečje pa je znašalo liter manj.

Če bi mu bili drugi enoprostorci bolj podobni, jih športni terenci ne bi tako zlahka izrinili.


Glede na športni videz, ki ga prinaša paket AMG line, bi pričakovali trdo podvozje in oster volanski mehanizem, toda ni ravno tako. Volan je natančen, a lahkoten, vzmetenje pa, čeprav zagotavlja zanesljiv občutek tudi v hitreje odpeljanih ovinkih, daje prednost udobju, kar je popolnoma v skladu z osnovnim poslanstvom tega avtomobila.

Poleg udobja je njegovo poslanstvo varnost, ki jo zagotavlja s številnimi serijsko vgrajenimi sistemi, kot sta sistem za ohranjanje vozila znotraj voznega pasu in sistem za zaznavanje utrujenosti voznika, ali doplačljivim asistentom za ohranjanje varnostne razdalje distronic. Doplačila so pravzaprav njegova šibka točka. Izjemno privlačen testni primerek jih je imel za dobrih 20 tisočakov in je bil na koncu res zelo drag, kar je škoda, saj bi sicer lahko bil popoln družinski avtomobil. Tako pa je lahko »le« popoln mercedes.
 

prostornost, zmogljivosti, oprema

končna cena

brez napak