TEST IN OCENA: Peugeot 308 1.2 puretech 130 allure pack

V avtomobilskem svetu, ki so mu v zadnjih letih zavladali športni terenci, svoj prostor še vedno uspešno branijo kombilimuzine in karavani razreda C. Pravimo mu tudi golfov razred, pri čemer je nemška avtomobilska ikona z leti dobila vse več tekmecev, ki so vse bolj bojeviti. Med glavne se gotovo uvršča peugeot 308. Ta se s tretjo generacijo predstavlja kot popolnoma nov avtomobil, zasnovan na čisto novi platformi, ki poleg klasičnih omogoča vgradnjo hibridnih in celo popolnoma električnega pogonskega sklopa.

Očitne razlike v primerjavi s predhodnikom se kažejo že pri videzu. Novi model je namreč za dobrih 10 centimetrov daljši, malenkost nižji in ima za 5,5 centimetra daljšo medosno razdaljo. Spredaj in zadaj ga odlikujejo ostre linije, s katerimi uspešno opozarja nase, oblikovni element, ki ga velja omeniti, je nov logotip znamke v obliki grba. Ta je z novo tristoosmico doživel premiero, proizvajajo pa ga v Sloveniji.

Prav tako oziroma še bolj drzno je zasnovana notranjost. Armaturna plošča zaradi ostrih linij deluje skoraj malce futuristično. Postavitev temelji na posodobljeni zasnovi i-cockpit, ki ohranja visoko nameščeno instrumentno ploščo in razmeroma majhen volanski obroč, a prinaša višje nameščene zračne reže klimatske naprave in na novo oblikovano sredinsko konzolo ter sredinski greben. Postavitev verjetno še vedno ne bo ustrezala vsem voznikom, saj lahko kljub izdatni nastavljivosti sedeža in volanskega obroča ta nekaterim delno zastira pogled na merilnike. Mi po začetni namestitvi nismo imeli težav.

Nov vmesnik s praktično neskončnimi možnostmi prilagajanja po začetnih nastavitvah ponuja dobro uporabniško izkušnjo. 


Tako osrednji zaslon kot tisti za instrumentno ploščo ponujata do zdaj še nevideno stopnjo prilagodljivosti. Pri obeh je mogoče izbirati barve in način prikaza ter celo dodajati in odstranjevati različne elemente. Osrednji zaslon na dotik, ki meri 25,4-centimetra (10-palcev), se pohvali z visoko ločljivostjo in odzivnostjo skoraj na ravni najboljših tablic in pametnih telefonov. Ena od novosti je dodatna površina na dotik pod zaslonom, ki gosti šest virtualnih tipk. Te je mogoče programirati in so namenjene ustvarjanju bližnjic, na primer za dostop do osnovnih funkcij, kot sta telefon ali navigacija, oziroma bolj natančno določenih, kot so temperatura v kabini, priljubljene radijske postaje ali stiki iz telefona. Pod temi so na voljo še klasični gumbi za dostop do najbolj osnovnih funkcij. Na sredinskem grebenu najdemo še površino za brezžično polnjenje pametnih telefonov, gumb za izbiro voznih načinov in dve odlagalni mesti, ki sta še nekoliko večji, če je avtomobil opremljen s samodejnim menjalnikom. Ta namreč namesto klasične prestavne ročice prinaša manjši izbirni gumb, ki zasede manj prostora. Ob tem ročica šeststopenjskega ročnega menjalnika v rahlo futurističnem okolju deluje kar malce zastarelo.

Menjalnik s šestimi stopnjami prenosa deluje natančno in se lepo ujema z 1,2-litrskim turbobencinskim trivaljnikom, ki smo ga preizkusili v močnejši izvedbi s 96 kilovati (130 KM). Zelo rad se zavrti in avtomobilu zagotavlja dovolj živahnosti v vseh razmerah. Ob tem nikoli ni preglasen, kar omogoča udobna križarjenja tudi pri avtocestnih hitrostih. Poraba s 7,4 litra »zelenega« na 100 kilometrov ni rekordno nizka, a ostaja v mejah pričakovanega.

Novinec se dobro obnese tudi med ovinki. Volan, ki že zaradi velikosti oziroma bolje rečeno majhnosti volanskega obroča namiguje na agilnost, je natančen in daje dober občutek vodljivosti. Tudi podvozje je dobro uglašeno. V ovinkih ne dovoljuje pretiranega prečnega nagibanja karoserije, a zato ne žrtvuje udobja. Dober kompromis med udobjem in dinamičnostjo na koncu zagotavljajo serijska 17-palčna platišča s pnevmatikami, ki s širino 225 milimetrov in presekom 45 niso pretirano trde.

130 bencinskih konjičev popolnoma zadostuje, a mi bi zaradi skoraj malce zastarelega videza klasične prestavne ročice raje izbrali samodejni menjalnik.


Udobje na sprednjih sedežih, ki ponujata dober bočni oprijem tako v sedalnem kot v ledvenem in ramenskem delu, je odlično. Le povprečno pa je v drugi vrsti, ki kljub dodatnim centimetrom v medosju ni pretirano prostorna. Do 180 centimetrov visoki potniki bodo sicer imeli ravno dovolj prostora za kolena in glave, a zaradi razmeroma majhnih steklenih površin utegne prevladati občutek utesnjenosti. Ob tem prtljažnik v osnovni postavitvi ponuja solidnih 412 litrov prostora.

Z naštetim nova tristoosmica predstavlja velik napredek v primerjavi s predhodnim modelom. Digitalizacija z upravljanjem prek površin na dotik, ki jo mnogokrat kritiziramo, saj odvrača pozornost s ceste, je tu tudi zaradi velikih virtualnih gumbov in skoraj neskončnih možnosti prilagodljivosti prijazna do uporabnika. Poleg tega nova zasnova vključuje nekaj klasičnih gumbov in stikal, med drugim vrtljivega za nastavljanje glasnosti multimedijske naprave. V tem pogledu so Francozi delo opravili precej bolje kot, denimo, koncern Volkswagen pri najnovejši generaciji svojih modelov spodnjega srednjega razreda. Ob tem turbobencinski trivaljnik predstavlja precej klasično, a zlasti v kombinaciji s samodejnim menjalnikom najbolj primerno izbiro za večino kupcev.
 

videz, prilagodljivost uporabniškega vmesnika, kakovost izdelave

utesnjena druga vrsta sedežev

brez napak