Vožnja po snegu: trije nasveti in eno pravilo!

Ko koeficient trenja pade na 0,1 do 0,2, postane vožnja avtomobila precej zahtevna. V takšnem primeru se namreč skupna vzdolžna (bočna) sila, ki se prenaša na podlago, zmanjša za 80 do 90 odstotkov v primerjavi z normalnimi pogoji, kar ima za posledico zelo 'nepredvidljivo' obnašanje avtomobila. Vzdolžna komponenta sile trenja skrbi za pospeševanje in zaviranje, bočna pa za vodljivost in stabilnost. Pri tem je pomembno dejstvo, da če eno od sil popolnoma izkoristimo, na primer za zaviranje, nam ne ostane nič več za bočno vodenje. Zaradi tega postane avtomobil, ki mu zablokirajo kolesa, neobvladljiv, v zavoju se giba ravno (tangentno) in zleti iz ovinka. Na snegu in ledu je situacija še toliko slabša, zato je v takšnih primerih pomembno: nogo s plina (še posebej to velja za avtomobile z zmogljivimi motorji) in pazljivo z zavorami.

Najpomembneje od vsega pa je, da je vozilo opremljeno s kakovostnimi zimskimi pnevmatikami. Njihova tekalna površina s številnimi lamelami, bogatimi s siliko, zagotavlja neprimerno boljši oprijem na spolzki podlagi kot letne pnevmatike. Pri zimskih pnevmatikah koeficient trenja redko pade pod 0,3 ali 0,4, zato imajo slednje pozimi kar dvakrat boljši oprijem od letnih.

Oprijem je še posebej pomemben pri vožnji skozi ovinke. Takrat lahko voznik računa na veliko pomoč številnih elektronskih sistemov, ki preprečujejo drsenje in izboljšujejo stabilnost avtomobila (ASR in ESP). Ti sistemi pripomorejo k zadrževanju meje zdrsa. Še boljši je sistem štirikolesnega pogona, saj razporeja vlečno silo na vsa kolesa, zato težje pride do izgube nadzora na eni od pogonskih osi.

Tako je v teoriji in tudi v praksi. A praksa je lahko tudi drugačna. Pri Audiju so namreč že sredi osemdesetih let ugotovili, da so lastniki njihovih avtomobilov s pogonom quattro udeleženi v veliko več prometnih nesrečah kot tisti, ki so imeli avtomobile zgolj s sprednjim pogonom. Tega paradoksa sprva niso znali pojasniti, nato pa so hitro dojeli, da je ključ v preveliki samozavesti voznikov, ki mislijo, da so pogon 4x4 in upravljalna elektronika vsemogočni, zato kljub slabim voznim pogojem niso zmanjšali ali prilagodili hitrosti.

Ko prestopimo meje fizike, ko inercijska, centrifugalna ali druga sila preraste skupno vrednost oprijema vseh koles, avtomobila nič več ne more zadržati na cesti. Še posebej, ker vozniki tovrstnih avtomobilov mislijo, da lahko tudi pozimi vozijo z letnimi pnevmatikami, kar je nevarna zabloda. Dobre zimske pnevmatike so neprimerno bolj pomembne od vse mogoče elektronike in sistemov (ESP, ABS, 4x4) skupaj.

Avtomobili z nižjim težiščem imajo boljšo lego na cesti kot športni terenci, po drugi strani pa je na globokem snegu velika oddaljenost od tal še kako pomembna. A to še ne pomeni, da se pozimi (in po snegu) ne moremo voziti s športnimi avtomobili, tudi s ferrarijem F430, ki ima nizko težišče, široke pnevmatike in sredinsko nameščen motor, ali lamborghinijem gallardom, ki ima poleg vsega še štirikolesni pogon. Njuna kolesa, dimenzij 295/30, omogočajo dober oprijem in ustvarjajo učinek gosenice, še posebej, če so obuta v kakovostne zimske pnevmatike.

Če pazljivo dodajamo plin in ne zapeljemo v preglobok sneg, so takšni avtomobili presenetljivo dobro vodljivi tudi v najtežjih pogojih. K temu pripomoreta tudi upravljalna elektronika in vrhunsko uravnotežen pogon, ki v nadzorovanih okoliščinah zagotavlja dober oprijem. Seveda moramo biti posebej pazljivi pri ostrih in sunkovitih manevrih, saj lahko v ožjih in hitrih zavojih sprednji del hitro uide iz smeri, v ostrih zavojih pa lahko pride do zanašanja zadnjega dela avtomobila. V vsakem primeru pa je živahno konjenico pod motornim pokrovom potrebno močno brzdati.

Trije nasveti in eno pravilo!

1. Ko zapade ogromno snega

Številni vozniki uživajo v vožnji po snegu in v normalnih pogojih zadostujejo že zimske pnevmatike. Kaj pa, ko nenadoma zapade večja količina snega, zimska služba zataji, vi pa morate na delo? V takšnem primeru so snežne verige na pogonskih kolesih nujne, a le, če ni ledu. Na ledu so namreč verige povsem brez pomena, še več, lahko so celo nevarne. Tudi če je snega premalo, so verige prej škodljive kot koristne, saj povzročajo vibracije in ne dovolijo hitrosti, ki bi bile višje od 30 do 40 km/h. Zato je dobro vedeti, kako voziti v takšnih primerih.

2. Speljevanje na klancu

Ena glavnih težav (ne pa edina) je speljevanje na klancu. V zimskih pogojih se je potrebno izogibati ustavljanju na klancu, saj je v primeru, ko se enkrat ustavimo, težko ponovno speljati. Menjalnik je treba prestaviti v drugo prestavo; po enakem principu deluje samodejni menjalnik v načinu 'snow'. Pri speljevanju morajo biti vrtljaji motorja le malenkost višji od tistih, ko je motor v prostem teku. Če nikakor ne morete speljati, se (če je mogoče) vrnite nazaj na nekoliko položnejši del ceste in vzemite zalet.

3. Spuščanje po klancu

Če je klanec zelo strm, se najprej odločite za vožnjo po podlagi, ki ponuja največ oprijema (na primer rob ceste). Zavirajte z motorjem, ne z zavorami. Ko zavirate z motorjem, lahko zablokirata le dve ali samo eno kolo. Pri zelo pazljivem zaviranju z zavorami in sistemom ABS se zavorna sila razporedi na vsa štiri kolesa in tako težje pride do zdrsavanja, a v ekstremih pogojih tudi ABS ne pomaga. Če vozite z letnimi pnevmatikami, so lahko takšne okoliščine in manevri zelo tvegani, saj obstaja velika verjetnost, da se ne boste mogli ustaviti.

4. Vožnja skozi ovinek

Tudi tukaj velja, da je potrebno voziti zelo počasi, saj ob zasuku volana sprednja kolesa hitro izgubijo stik s podlago. Avtomobil se bo obnašal enako kot pri podkrmiljenju. Zato v takšnem primeru hitro odvzemite plin in narahlo zavirajte, da bi sprednja kolesa ponovno dobila stik s podlago in zadržala smer avtomobila. Če to še ne bi bilo dovolj, poskušajte čim bolj zravnati volan (to je sicer težko, saj morate  obrniti kolesa proti oviri). V takšnem primeru bo ESP (če je vgrajen) vsaj malo pomagal, vendar je njegovo poseganje odvisno samo od kakovosti oprijema (letne ali zimske pnevmatike, led).