Hladno popravilo pločevine
Kako popraviti poškodbe od toče brez lakiranja in kitanja?
Poškodovano avtomobilsko pločevino je najpreprosteje popraviti s tako imenovanim hladnim popravilom – številni ga popularno imenujejo vakuumsko popravilo, a to v resnici nima zveze nobene z njim.
Petek, 23. junij 2023
Streha avtomobila, ki je zaradi toče videti kot pomarančna koža, udrtina v vratih, ki jo je povzročil nepreviden voznik na parkirišču pred nakupovalnim centrom ali konj (tisti pravi, na štirih nogah), ki je zaradi samo njemu znanih vzgibov brcnil v sprednji levi blatnik (da, tudi do takšnih poškodb prihaja, preverjeno!) – nobena od naštetih poškodb praviloma ne vpliva na siceršnjo uporabnost in varnost vozila, vsekakor pa zaradi nje trpi njegov videz. Še toliko bolj, če je avtomobil nov in je to njegova prva poškodba!
Od drobnih udrtin do večjih poškodb
Seveda je te poškodbe mogoče popraviti, najpreprostejši način je tako imenovano hladno popravilo. V večini primerov ga krije zavarovalnica, če vozila nimate kasko zavarovanega, pa je strošek odvisen od obsega in vrste poškodbe – od dobrih deset evrov za manjšo udrtino do tisoč evrov in celo več za zelo poškodovan avtomobil. Da, tudi takšnega je mogoče popraviti s hladnim popravilom! To ni enako vakuumskemu popravilu, kjer se pločevina s pomočjo posebne naprave 'potegne' v prvotni položaj in s
tem odpravi udrtino, strokovnjaki pa priznavajo, da tega postopka pravi profesionalci ne uporabljajo.
Poškodba je v celoti odpravljena
Strokovnjaki pojasnjujejo, da se pri hladnem popravilu – vzemimo za primer zaradi toče poškodovano streho – najprej odstrani strop v kabini vozila, nato pa poškodovane dele z notranje strani zgladijo oziroma 'zmasirajo' s posebno palico, tako da se pločevina vrne v prvotni položaj. Z zunanje strani streho osvetlijo še s posebno lučjo, s čimer preverijo, ali je površina resnično ravna, in po potrebi odpravijo morebitne napake.
Lakiranje običajno ni potrebno
Postopek hladnega popravila izvira iz šestdesetih let prejšnjega stoletja, ko ga je na zahtevo Mercedesa razvil nemški izumitelj Oscar Flaig. Postopek je tako učinkovit, da nadaljnje kitanje ni potrebno in če je lak ostal cel, tudi lakiranje ne – v nasprotnem primeru je treba popravljeno površino le še pobarvati.
