TEST IN OCENA: Peugeot 2008 1.2 puretech EAT8 GT

Peugeot je z drugo generacijo modelov 3008 in 2008 uvedel popolnoma nov, precej drznejši oblikovalski slog in z obema na trgu dosegel velik prodajni uspeh. Toda ta oblikovalski jezik se razvija, in če je pri tritisočosmici že prišel čas za čisto novo generacijo, je njen manjši in mlajši brat za zdaj potreboval le prenovo, ki bi ga stilsko povezala z najnovejšimi hišnimi modeli. To mu je prineslo največ sprememb na sprednjem delu, kjer ima glavno vlogo nova privlačna maska z novim logotipom in elementi v barvi karoserije. Nov je tudi svetlobni podpis glavnih žarometov in dnevnih luči z zdaj že značilnim vzorcem levjih krempljev. Zadek so z novo grafiko zadnjih luči oblikovno približali tristoosmici in štiristoosmici in ga namesto z levčkom opremili z velikim napisom »peugeot«.

Oblikovno manj očitna je prenova notranjosti, ki je ohranila zasnovo i-cockpit z visoko postavljeno armaturno ploščo in razmeroma majhnim volanskim obročem. Glavno posodobitev predstavlja 25,4-centimetrski (10-palčni) osrednji zaslon na dotik, ki omogoča upravljanje multimedijske naprave prek vmesnika nove generacije. Ta tako kot pri drugih novejših hišnih modelih z dodajanjem funkcij po želji omogoča prilagajanje prikazov na osrednjem zaslonu in instrumentni plošči s tridimenzionalnim prikazom.

Nas je znova prepričal predvsem s kakovostjo na premijski ravni.


Že pred prenovo so različice s samodejnim menjalnikom namesto upognjene prestavne ročice dobile manjše izbirno stikalo v slogu drugih novejših modelov. Le-to je prineslo nekaj več prostora na sredinski konzoli, a je malce manj praktično za uporabo, saj, če ne drugega, za pritisk gumba za ročni način pretikanja (z obvolanskima ročicama) ali za parkirni položaj zahteva umik pogleda s ceste. Sicer pa notranjost, tako kot pred prenovo, z različnimi, na otip prijetnimi materiali in okrasnimi elementi posreduje zelo dober, praktično premijski občutek kakovosti. Enaka kot pred prenovo je tudi prostornost kabine. Tudi v drugi vrsti je dovolj prostora tako za noge kot za glave višjeraslih potnikov. A tu se bosta zares udobno peljala dva, medtem ko se bodo trije zaradi omejene širine že malce stiskali. Ob tem prtljažnik ponuja za ta razred solidnih 434 litrov osnovne prostornine.

Več kot solidno se obnese tudi preizkušena kombinacija 1,2-litrskega turbobencinskega trivaljnika s 96 kilovati (130 KM) in osemstopenjskega samodejnega menjalnika. Upamo si trditi, da bi večino uporabnikov lahko zadovoljila že šibkejša različica, ki zmore 74 kilovatov (130 KM), pri čemer teh dodatnih 30 »konjev« poskrbi za prijetno poskočnost in suverenost, tudi ko je avtomobil malce bolj naložen. Temu dodaja še udobje avtomatike, ki je serijsko vgrajena in je na voljo le pri tej, močnejši izvedbi.

Udobje ima glavno vlogo tudi pri voznih lastnostih. Vzmetenje je razmeroma mehko, zaradi česar imamo opravka s kar precej očitnim vzdolžnim zibanjem pri pospeševanjih in zaviranjih ter s prečnim nagibanjem v ovinkih. Ob tem avtomobil vseeno zagotavlja zadovoljiv občutek nadzora, ki pa bi lahko bil še boljši, če bi bil volan malce bolj komunikativen.

450 evrov je treba doplačati za sistem Peugeot eCall in navigacijsko napravo.


Na koncu za udobje na ravni avtomobilov razreda višje poskrbi še bogata oprema. Ta pri paketu GT z vrha ponudbe res ne pusti veliko neizpolnjenih želja, saj ob bogatem naboru varnostnih in asistenčnih sistemov ter že omenjenem velikem osrednjem zaslonu in 3D-instrumenti plošči med drugim prinaša brezstični ključ, popolne led žaromete s samodejnim nastavljanjem višine, ambientalno osvetlitev, sistem za brezžično polnjenje mobilnih telefonov, črno streho, 17-palčna lahka platišča in še bi lahko naštevali.

S tem je Peugeotov najmanjši križanec lahko upravičeno samozavesten ne le zaradi privlačnega videza, temveč tudi zaradi vsebine, s katero bo lahko prepričal tudi kakšnega kupca, ki bo v prodajni salon stopil z namenom kupiti večji avtomobil.
 

motor in menjalnik, kakovost izdelave

nekomunikativen volan

brez napak