TEST IN OCENA: Škoda kodiaq 2.0 TDI DSG selection

Če potrebujete ali si preprosto želite velik avto oziroma velikega križanca, resnično prostornega in uporabnega, potem je kodiaq nedvomno ena izmed najzanimivejših izbir. Že v prejšnji izvedbi si je tlakoval pot v tej smeri, v novi generaciji pa s svojo vsestranskostjo, radodarno odmerjeno in kakovostno notranjostjo ter preizkušeno tehniko še bolj utrjuje svoj položaj.

V notranjosti je prostora naravnost ogromno, kar boste cenili tako pri poletnem dopustu kot na poti s štirim odraslimi potniki – ja, tudi zadaj se sedi zelo udobno, prostora za noge je v izobilju, seveda če je vzdolžno pomična klop (180 milimetrov) v svojem zadnjem položaju, sicer ne. Tudi konkretno raščeni odrasli z glavo kljub strešnemu oknu ne bodo dosegli stropa, stopala lahko porinejo pod sprednja sedeža, pa tudi trije vštric gredo brez pretirane medsebojne intime. Prtljažnik je resnično ogromen, glede na uraden podatek kar 910 litrov v osnovi meri. Verjetno ob naprej pomaknjenih zadnjih sedežih, a tudi sicer je eden največjih v razredu, ki zlahka pogoltne vso prtljago družinskega dopusta (in še kakšen kos zraven), obenem pa tudi lepo obdelan, z dvojnim dnom (v višjem položaju z ravnim podom), uporabnimi predali ob straneh, kljukicami za obešanje vrečk in vtičnico ter s pomočjo lahko dosegljivih vzvodov preprosto povečljiv na raven majhnega kombija.

Klasičen turbodizel je v vsestranskem križancu še vedno najzanesljivejša izbira, predvsem na daljših poteh.


Sprednja sedeža sta izdatno odmerjena, s prijetno dolgim sedalnim delom, kot celota dajeta ustrezno čvrsto oporo telesu in tudi po več urah vožnje iz avta izstopite zelo spočiti. Sedi se visoko, volan ergonomsko lepo sede v roke (čeprav se ne bi branil, če bi sedež lahko spustil še za kakšen centimeter in volan potegnil bolj ven). Preglednost je zahvaljujoč razmeroma tankim stebričkom vetrobranskega stekla in velikim steklenim površinam dobra na vse strani, svoje dodajo še velika vzvratna ogledala. Notranjost kot celota pušča vtis kakovosti, k celostno dobri ergonomiji pa svoje prispevajo tudi trije večnamenski vrtljivi gumbi za upravljanje klimatske naprave in drugih funkcij (osrednjemu lahko namenite štiri od šestih možnih funkcij, vključno z glasnostjo avdiosistema, izbire voznega načina in prilagajanjem velikosti zemljevida navigacije), kar je nedvomno precej udobneje od upravljanja prek osrednjega zaslona. Ta meri 33 centimetrov v premeru in se lahko pohvali z logičnimi meniji, velikimi ikonami in nekaj stalnimi bližnjicami, vsemi potrebnimi povezavami ter glasovno pomočnico Lauro, ki na osnovi umetne inteligence razume naravni govor in ne le nekaterih fraz (ne, v slovenščini ne deluje). Infotainment kot celoto ocenjujem kot zelo dober, če že ne kot enega boljših, prav tako možnost brezžičnega polnjenja dveh mobilnih telefonov hkrati (moč 15 W, hlajenje preprečuje pregrevanje naprav) na za to namenjenih mestih. Ko smo ravno pri tem – tako kot za potnike in prtljago je tudi za drobnarije odlično poskrbljeno. V žepe v vratih zlahka spravite večjo plastenko, v odlagalna mesta med sedežema vse od denarnice in ključev do vrečke z arašidi in osvežilnih robčkov, zaprta predala pred sovoznikom sta celo dva.

180 mm so vzdolžno pomični zadnji sedeži; ob zloženih prtljažnik meri kar 2.105 litrov.


Med vožnjo je med udobnejšimi v svojem razredu – resda ne tako mehak, kot na primer citroën C5 aircross, saj nekoliko čvrsteje leži na cesti, a vseeno učinkovito blaži tako hitrostne ovire v mestih kot tudi daljše podeželske neravnine (pri kratkih udarcih je podvozje precej glasno). Tudi med nekoliko hitrejšo vožnjo skozi ovinke se razmeroma malo nagiba in ob natančnem volanu vseskozi ostaja lepo vodljiv avto bolj umirjenega in ne prav izrazito ostrega značaja. Pri vsem skupaj se dobro odreže tudi šibkejši dizelski motor 2.0 TDI s 110 kW (150 KM), ki mu tudi pri bolj obremenjenem vozilu zlepa ne zmanjka sape in se ob zmerno živahnem tempu zadovolji z okoli sedmimi litri goriva. Obenem je dobro zvočno zatesnjen in le ob najnižjih vrtljajih morda nekoliko bolj robat, pa tudi samodejni menjalnik DSG (ročica ob volanu na desni strani) gladko menja prestave – le pri speljevanju ali nenadnem odločnem pospešku je na trenutke nekaj manj odločen. Pogon je speljan na sprednji kolesi, štirikolesnega dobite v kombinaciji z močnejšim dizlom.

Vse skupaj zaokrožujejo še bogata oprema z dobršnim naborom varnostnih pripomočkov in drugih sistemov, številne domiselne uporabne rešitve simply clever ter zelo poštena cena dobrih 40 tisoč evrov. Res je, ta je pri testnem avtu na račun precej dodatne opreme presegla 50 tisočakov, res pa je tudi, da kakšen kos (in tisočak) manj ne spremeni dejstva, da je kodiaq kot celota eden najbolj vsestranskih križancev v svojem razredu.
 

prostorna in kakovostna notranjost, večnamenski gumbi, infotainment

vklop brisalcev, občasno neodločen menjalnik

brez napak