Edini omembe vreden Seatov pečat na tem avtomobilu je oblika sprednjega in zadnjega dela, kjer se luči, za razliko od rapidovih, zajedajo v prtljažna vrata.

Armaturna plošča je zelo urejena in pregledna, a trda plastika, iz katere je v celoti izdelana, kaže na očitne znake varčevanja.

Da je toledo nekakšen križanec dveh razredov, se kaže zlasti na zadnji klopi, ki ponuja vzdolžni prostor limuzine C-segmenta, prostor za ramena in glave pa je na ravni razreda nižje.

Prtljažna vrata popolnoma razgalijo ogromen 550-litrski prtljažnik, ki bi bil v primeru, da bi ob zlaganju sedežev nastalo ravno dno, naravnost popoln

Zaprite oči in poskusite priklicati seksi šepetajoč glas, ki je ob koncu Seatovih reklam nekoč izgovarjal: "Auto emoción!" Če vam je uspelo, vas je to gotovo spomnilo na nekaj izjemno prijetnega in vznemirljivega. A časi tega slogana so minili in s toledom jih ne boste podoživeli.

Gre namreč za dvojčka racionalne škode rapid, ki je nastal, da bi na ravni B-segmenta ponudil uporabnost segmenta višje, realno pa se nahaja nekje vmes. Gre torej za enega tistih avtomobilov, ki naj bi omogočil določen prihranek in ga ponavadi tudi omogoči, a žal predvsem proizvajalcem, ki z uporabo že amortizirane tehnike, s cenejšimi materiali in bolj skopo opremo ustvarijo nov model z nižjimi stroški. Cena takšnega avtomobila pa na koncu ni tako ugodna, kot bi pričakovali.

Čeprav to ni pravi seat, ga je španska znamka potrebovala, da bi zapolnila praznino, ki so jo pustile prejšnje, bolj izvirne generacije toleda.

Čeprav to ni pravi seat, ga je španska znamka potrebovala, da bi vsaj delno zapolnila praznino, ki so jo pustile prejšnje, bolj izvirne generacije toleda. Navzven je, z izjemo sprednjega in zadnjega dela ter nekaterih detajlov v notranjosti, na las podoben rapidu. V kabini se tako srečamo z izjemno urejeno in ergonomsko dobro zasnovano armaturno ploščo, ki pa je v celoti izdelana iz trde plastike. Celo lepo oblikovan in v usnje odet volanski obroč je precej trd in sprva daje občutek, kot bi bil plastičen. Negativno preseneti tudi očitno varčevanje pri stikalih za električni pomik stranskih stekel. Na voznikov vratih najdemo namreč le stikali za pomik sprednjih stekel (čeprav sta tudi zadnji električni), zmoti pa tudi, da impulzno delujejo le pri spuščanju. Boljši vtis naredita sprednja sedeža, ki s čvrstim oblazinjenjem in dobro bočno podporo odražata značilno nemško solidnost. Obenem toledo ponuja dovolj udobja za zadnje potnike, ki imajo veliko prostora za noge, medtem ko je ta zgolj povprečno odmerjen v predelu glave in ramen. Za pozitivno presenečenje nedvomno poskrbi prtljažnik, ki meri kar 550 litrov in je zahvaljujoč petim vratom tako lahko dostopen, da bo zlahka sprejel tudi nov, seveda večji LCD televizor, brez katerega enostavno ne morete več.

Vznemirljivih občutkov ne smete pričakovati niti na področju voznih lastnosti. Avtomobil namreč z ničemer ne navduši, a še manj razočara, saj tudi tu kraljujeta nemški čvrstost in solidnost. Karoserija se tudi pri višjih hitrostih v ovinkih le malo nagiba, volan pa je natančen in komunikativen. Zato ima voznik vselej tisti potreben in pomirjujoč občutek nadzora. Res pa je, da bi lahko zaradi razmeroma toge nastavitve podvozja koga zmotili tresljaji pri vožnji čez bolj poudarjene kratke neravnine.

To je avtomobil, ki je soliden na vseh področjih, a zaradi varčevalnih ukrepov v kabini ob postavljeni ceni daje občutek, da je tovarna z njim privarčevala bolj kot kupec.
 

Edino iskrico in kanec temperamenta pokaže 1,2-litrski turbobencinar s 77 kilovati (105 KM), ki zvezno vleče že od nizkih vrtljajev in je povsem dovolj zmogljiv za to velikost in maso avtomobila. Pri višjih vrtljajih se ga tudi v potniški prostor lepo sliši, saj je njegov zvok malce rezek, čeprav ne ravno športen. Dobre lastnosti motorja dopolnjuje ravno tako dober šeststopenjski ročni menjalnik, ki je natančen in ima dobro preračunana prestavna razmerja. Toledo tako lahko živahno potegne in v šesti prestavi mirno križari, saj se pri 130 km/h (na merilniku) motor nahaja pod 3.000 vrtljaji na minuto. Vse to zaokroža zmerna poraba goriva, ki je na testu znašala 6,9 litra na sto kilometrov.

Skratka, gre za soliden in uporaben avtomobil, ki pri nivoju opreme style ponuja tudi vso potrebno opremo, od upravljanja radia in telefona na volanskem obroču do tempomata in parkirnih tipal zadaj. A to je vse. Saj ne, da drugi Seatovi modeli ponujajo uvodoma omenjeno vznemirljivost, a se za razliko od toleda v tej smeri vsaj trudijo in ne pustijo rahlega priokusa po varčevanju na račun uporabnikov, ki je pri toledu ob ceni 16 tisočakov gotovo prisoten.
 

petvratna zasnova, prtljažnik, motor, menjalnik

trda plastika, stikala za pomik stekel, cena

brez napak