Tehnika
Trije valji za manjšo porabo
- Najmanjši Fordov turbobencinar razvije moč 74 ali 92 kW (100 ali 125 KM)
- Trivaljni 1.0 ecoboost v fordu focusu dosega najnižje izpuste CO2 v razredu
Sobota, 7. januar 2012
Varčnost in ekonomičnost motorjev z notranjim izgorevanjem je že nekaj časa najpomembnejša naloga avtomobilskih strojnih inženirjev. V zadnjih letih se je za najbolj učinkovito izkazala t. i. tehnologija manjšanja oz. downsizing; ta vključuje zmanjševanje gabaritov in teže motorja, ne da bi pri tem trpele zmogljivosti. K temu bistveno pripomorejo višje temperature izgorevanja in tlaki vbrizgavanja ter manjša trenja v motorju. Manjša teža motorja prinaša prihranek tudi pri zasnovi obešenja in
zavor, kar nenazadnje vpliva tudi na boljšo aerodinamiko in posledično nižjo porabo goriva.
Po agregatih 1.6 in 2.0, ki ju uporablja tudi Volvo, je Ford z novim trivaljnim turbobencinskim motorjem ecoboost 1.0 naredil izjemen korak naprej. Motor ima delovno prostornino samo 999 ccm, izdelovali ga bodo v različici s 74 in 92 kilovati (100 in 125 KM), vgrajevali pa ga bodo najprej v focusa (na voljo bo v začetku leta 2012), kasneje pa tudi v ostale Fordove modele, tudi v C-max in B-max (o slednjem smo pisali v prejšnji številki Avto fokusa).
Ford focus z 999-kubičnim turbobencinskim trivaljnikom bo porabil le pet litrov goriva na sto kilometrov.
Novi motor v primerjavi z aktualnim 1,6-litrskim motorjem s skoraj enakimi zmogljivostmi (z močjo 77 kW/105 KM ali 92 kW/125 KM) porabi za kar 20 odstotkov manj goriva in v zrak izpusti manj emisij (109 ali 114 gramov ogljikovega dioksida na kilometer). Glavne novosti novega motorja, ki so pripomogle k tako dobrim rezultatom, so:
• Neposredno vbrizgavanje bencina druge generacije preko skupnega voda s tlaki do 180 barov; gorivo se v valje vbrizgava z bliskovito hitrostjo in tako omogoča hitro in pravilno mešanje goriva in zraka. V vsakem delu valja se tako ustvari optimalno stehiometrijsko razmerje goriva in zraka (14,7:1).
• Majhen turbopolnilnik BorgWagner zagotavlja hitro odzivnost že pri nizkih vrtljajih, zavrti pa se vse do 250.000/min. Nizka inercija in dobro polnjenje motorja omogočajo največji navor motorja 170 Nm v širokem razponu vrtljajev, od 1300 do 4500/min.
• Odmične gredi poganja zobati jermen, ki ustvarja minimalne upore. Na vsaki gredi je vgrajen variator faze odpiranja ventilov. Na ta način se lahko v širokem območju vrtljajev prilagaja 'prekrivanje ventilov' (trenutek istočasne odprtosti na prehodu iz četrtega v prvi takt).
Novi ecoboost motor izdelujejo v tovarni v Kölnu, kamor so v razvoj posebne visokotehnološke linije vložili 134 milijonov evrov, njegovo proizvodnjo pa je v začetku novembra zagnal Fordov predsednik Alan Mulally. Letno bodo v Kölnu izdelali 350 tisoč motorjev, že v začetku leta 2012 pa bodo proizvodnjo razširili tudi v romunsko tovarno v mestu Craiova, tako da bo evropska letna proizvodnja znašala 700 tisoč, skupna svetovna proizvodnja pa do 1,3 milijona enot.
