Zvezdnik

Modeli nemških premijskih znamk, pa ne samo nemških, imajo eno težavo. Če ji lahko tako rečemo. Znotraj znamke so si velikokrat že kar malce preveč podobni. Pri Audiju je bilo to nekaj časa zelo očitno, a so pred kratkim napovedali, da bodo njihovi modeli po novem imeli bolj izrazit značaj. In tu je novi A7 sportback. Ta je bil sicer v prvi izdaji najbolj samosvoj model v Audijevi osrednji ponudbi modelov s črko A v oznaki, z drugo generacijo pa je svoj rahlo zvezdniški status malce nadgradil. To smo med testom hitro opazili, saj že nekaj časa nismo imeli avtomobila, ki bi pritegnil toliko pozornosti in zanimanja mimoidočih. Ni kaj, takšen avtomobil z opremo S-line, ki je posajen na 21-palčna kolesa, je res težko spregledati. A ni samo to ... Pogled ujamejo ostre linije sprednjega dela z matričnimi žarometi HD, široko šestkotno masko in agresivno oblikovanim odbijačem z velikimi odprtinami za dovod zraka. Svoje naredi tudi silhueta s strešno linijo, ki se že od B-stebrička spušča proti lepo zaobljenemu zadku, kjer imajo glavno vlogo zelo posebne luči. Te namreč potekajo čez celo širino avtomobila in znajo uprizoriti ples posameznih led elementov, ki ob odklepanju in zaklepanju voznika pozdravijo v slogu K.I.T.T.-a iz slavnega Knight Riderja.

A7 navduši zlasti zato, ker združuje atraktivno kupejevsko obliko, udobje limuzine in uporabnost karavana.


Po navdušenju nad zunanjostjo nas nekoliko, vsaj z vidika estetskega užitka, ohladi armaturna plošča, ki nas spet spomni na nemško uniformiranost. Njena zasnova je namreč enaka kot pri modelih A6 in A8, kar ji oprostimo zaradi splošne dovršenosti. Kakovost materialov in izdelave je vrhunska, ergonomija tudi. Toda ta si zasluži nekaj besed več. Položaj za volanom je odličen, vse je pri roki, a uporabniško izkušnjo krojijo zasloni. Kar trije so. Največji je nameščen na instrumentni plošči namesto klasičnih merilnikov in omogoča najrazličnejše nastavitve, od tistih, ki poudarjajo merilnike, do tiste, pri kateri ima glavno vlogo navigacijska naprava. Drugi (na vrhu sredinske konzole) služi upravljanju multimedijske naprave in omogoča nastavljanje večine sklopov avtomobila, tretji pa je v prvi vrsti, a ne samo, namenjen upravljanju klimatske naprave. Da. Pri Audiju so tudi nastavljanje temperature, jakosti ventilatorja, gretja sedežev in tako naprej prepustili zaslonu na dotik. Navadno nad tem vihamo nos, saj menimo, da to ni tako praktično kot vrtljivi gumbi in odvrača pozornost voznika od ceste. Do neke mere to velja tudi za sistem, ki so si ga izmislili v Ingolstadtu, a vsekakor ponuja najboljšo uporabniško izkušnjo na področju zaslonov na dotik v avtomobilih. Zaslon se namreč ob močnejšem dotiku rahlo zatrese in s tem daje občutek pritiska na gumb. Takšnega bolj plitkega sicer, a vendar. Poleg tega lahko po njem pišemo s prstom za vnos cilja v navigacijo, pri čemer funkcija deluje odlično in je dejansko uporabna.

Zelo uporabna je v bistvu cela notranjost. A7 je namreč tako velik, da kljub kupejevski liniji, ki vključuje seksi vrata brez okvirjev, ponuja veliko prostora tudi za potnike v drugi vrsti. Dva se bosta tam peljala tako udobno kot tista spredaj. Tretji malce manj, a trpel ne bo. Najbolj uživaški je gotovo sedež za volanom. Čeprav v ovinkih zaradi svoje velikosti pokaže, da ni športnik, je odlično vodljiv in vselej deluje zelo zanesljivo, tudi na bolj spolzki podlagi. Kako ne bi, saj ima na krovu poleg odličnega štirikolesnega pogona tudi štirikolesno krmiljenje, ki pri večjih hitrostih poskrbi za stabilnost, pri nizkih pa za okretnost na ravni za razred ali dva manjših avtomobilov.

Takšen, kot smo ga preizkusili mi, je hiter, pameten, udoben in celo varčen, a stane toliko kot manjše stanovanje.


Užitek za volanom zagotovi tudi pogonski sklop. Gre za t. i. blagi hibrid, ki poleg trilitrskega šestvaljnega turbodizelskega stroja z 210 kilovati (286 KM) in 620 Nm navora vključuje jermenski zagonski alternator (BAS) z največjo močjo 12 kilovatov ter 48-voltno omrežje. Sistem v prvi vrsti skrbi za varčnost, saj omogoča popoln izklop motorja pri hitrostih do 160 kilometrov na uro in tako imenovano jadranje. Energija, ki jo pridobiva z regeneracijo ob zaviranju, se shranjuje v majhen akumulator in med drugim omogoča praktično neopazen ponovni zagon motorja po jadranju. Tako je poraba kljub odličnim zmogljivostim (avtomobil pospeši do stotice v 5,7 sekunde in doseže elektronsko omejeno hitrost 250 km/h) na zavidljivi ravni. Mi smo na testu zabeležili povprečje 8,4 litra na 100 kilometrov. Kritiko si tako zasluži le 8-stopenjski samodejni menjalnik, ki v tej kombinaciji ni tako uglajen, kot bi pričakovali, saj ob speljevanjih ob odločnem pritisku na plin povzroča nepričakovano cukanje.

Ni kaj, tale audi ima veliko vrlin in le malo napak. Pri teh lahko poleg ne ravno popolnega menjalnika navedemo tudi ceno. Ta za osnovni model znaša 81.550 evrov, z dodatki pa brez težav doseže zneske, ki se bolj kot avtomobilom podajo nepremičninam.

Vidi vse
Novi A7 sportback je prava izložba asistenčnih sistemov. Skupaj jih lahko ponudi kar 39, ki delujejo s pomočjo petih radarjev, laserskega čitalnika, sprednje kamere, štirih kamer za prikaz okolice in 12 ultrazvočnih tipal. S tem lahko vidi praktično vse okoli sebe in že skoraj sam vozi. Besedica skoraj je tu zelo pomembna, saj so sistemi (za zdaj) mišljeni kot pomoč vozniku, ne namesto njega. Nekateri so že zelo dovršeni, zlasti sistem za ohranjanje vozila znotraj voznega pasu, ki ob uporabi smernikov deluje zanesljivo in nevsiljivo, pri nekaterih pa je še nekaj prostora za izboljšave, denimo pri sistemu, ki zaznava prečni promet. Ta je namreč ob vključevanju v krožni promet večkrat ustavil avtomobil, čeprav bi lahko objektivno varno speljali.
 

motor, štirikolesno krmiljenje, prostornost, asistenčni sistemi

menjalnik, cena

brez napak