Malce boljši, a enako drag

Spomladi 2012 je BMW prenovil najmanjši model družine X. Prenova, ki je prišla že dve leti in pol po predstavitvi, je prinesla nekaj estetskih popravkov in izboljšave pri tehniki. Navzven so spremembe vidne pri novih odbijačih z večjimi površinami v barvi karoserije, v notranjosti pa z rahlo prenovljeno sredinsko konzolo in nekaj novimi materiali. Inženirji niso posegali v ergonomijo, ki še naprej ostaja zelo dobra. Čeprav je položaj sedenja nekoliko privzdignjen v primerjavi z limuzinami, je še vedno nekoliko nižji kot pri večini športnih terencev.

Najbolj dobrodošla novost je opcijski 8-stopenjski samodejni menjalnik, ki je zamenjal šeststopenjsko avtomatiko.

Dvolitrski dizel je s prenovo pridobil pet kilovatov in jih sedaj razvije 135 (184 KM), največji navor pa je s 350 narasel na 380 Nm. Motor, ki ga tako kot prej odlikuje zelo zvezno delovanje, je zato še za odtenek bolj suveren in v večini primerov ponuja presežek moči in navora. Najbolj dobrodošla novost pa je opcijski 8-stopenjski samodejni menjalnik, ki je zamenjal poznano šeststopenjsko avtomatiko. S hitrostjo in uglajenostjo prestavljanja se le-ta trenutno uvršča med najboljše izdelke na trgu. Med novostmi velja omeniti še program ECO PRO, ki zmanjša odzivnost stopalke za plin ter uravnava delovanje motorja in menjalnika tako, da omogoča varčnejšo vožnjo. Kljub temu je na testu zahteval 8,4 litra na 100 kilometrov, kar je daleč od tovarniških 'obljub'.

Oznaka xDrive na sprednjih vratih izdaja pristnost BMW-jevega stalnega štirikolesnega pogona. In čeprav X1 z zelo uglajenim videzom daje vedeti, da je namenjen predvsem urejenim cestam ter le priložnostnim terenskim izletom, pa pametna tehnika, ki samodejno prenaša moč na vsa štiri kolesa, skrbi za zanesljivo lego v vseh vremenskih razmerah. Najmanjši predstavnik družine X ne skriva dinamične duše in je med ovinki zelo dobro vodljiv. Zmoti le presenetljivo šibka servo ojačitev volana, ki je lahko, zlasti za nežnejši spol, pri manevriranju kar malce moteča.

S prenovo je X1 dobil program ECO PRO, ki zmanjša odzivnost stopalke za plin ter uravnava delovanje motorja in menjalnika tako, da omogoča varčnejšo vožnjo.

Nekaj besed si zasluži tudi oprema, ki z opcijskimi dodatki avtomobil občutno podraži. Za samodejni menjalnik in športni paket M, pri katerem velja omeniti zlasti zunanje dele v barvi karoserije, športno podvozje, športni večfunkcijski volan ter športne sedeže z oblazinjenjem iz alkantare, je potrebno odšteti skoraj sedem tisočakov. Doplačati pa je potrebno tudi za parkirna tipala, samodejno klimatsko napravo ter pomični naslon za roke spredaj. Cena testnega primerka, ki je imel še ksenonska žarometa in nekaj drugih malenkosti, ne pa tudi navigacijske naprave, je tako presegla vrtoglavih 49 tisoč evrov. To pa med drugim zagotavlja ekskluzivnost, ki sodi k premium znamki.
 

ergonomija, vozne lastnosti, motor, menjalnik

skromna osnovna oprema, draga doplačila

brez napak