Zvezda izumirajoče vrste

Dejstvo, da dandanes pri nakupu novega avtomobila čustva igrajo velikansko vlogo, je bolj ali manj znano vsem. Če si to priznamo ali ne, nas največkrat vodijo trenutne modne muhe, ki dostikrat nimajo nič skupnega z zdravo pametjo. Kako pa bi si drugače razlagali neverjeten uspeh crossoverjev, ki so velikokrat bolj potratni, manj varni in prostorsko manj učinkoviti kot klasične limuzine in karavani? Zaradi njih klasični zastopniki segmenta D, med katere spada tudi ford mondeo, po hitrem postopku izgubljajo kupce. Boj za tiste, ki so ostali, pa je bolj oster kot kdaj koli.

Na peto generacijo mondea smo v Evropi iz različnih razlogov kar dolgo čakali, a zdaj je nepreklicno tu. Mi smo pod drobnogled vzeli karavansko izvedbo v konfiguraciji, ki je kot nalašč za premagovanje dolgih razdalj. Njegova zajetna zunanjost je na daleč opazna zaradi maske, ki bi lahko pripadala tudi kakemu aston martinu. In čeprav so avtomobil zrisali že precej dolgo nazaj (do nas je iz Amerike potoval kar dobri dve leti), deluje sveže in povsem v koraku z glavnim tekmecem VW passatom.

Kabina je v primerjavi s predhodnim modelom precej čistejših oblik, bolj uglajena in za marsikoga celo preveč preprosta. V koraku z aktualnimi trendi se je večina gumbov, z izjemo klimatske naprave, preselila na velik barvni zaslon na dotik. Informacijski sistem je pregleden in gladko delujoč, v podporo pa mu je tudi barvni zaslon poleg merilnikov. Tam voznik s pomočjo gumbov na volanskem obroču upravlja s potovalnim računalnikom in ostalimi podpornimi funkcijami. Vse lepo in prav, a zaradi zakasnitve prihoda na trg nič pretresljivo novega. Veliko bolj nas je presenetila pomanjkljiva končna obdelava. Na to nas je opozoril pokrov predala pred sovoznikom, ki se je na eni strani lepo prilegal, na drugi pa nemarno 'štrlel' ven za dober centimeter.

Kljub suverenim voznim lastnostim se novi mondeo najbolje znajde na avtocesti, kjer je pogonski sklop testnega vozila odlična izbira.


Se pa zato v mondeu zelo dobro sedi, utrujenosti ni čutiti niti po daljši vožnji. To velja tako za sprednje kot zadnje sedeže, na katerih je (presenetljivo) malenkost manj prostora kot prej. Vseeno tega ne zmanjka niti za višje potnike. V kategorijo velikanov se karavanski mondeo uvršča s prostornino prtljažnika, katerega osnovna prostornina je 525 litrov. Seveda tudi tukaj ne manjkajo dodatki za pritrditev tovora in pregrajevanje prtljažnega prostora. Po drugi strani je malo manj vsakdanja histerično hitro odigrana opozorilna melodija ob električnem odpiranju in zapiranju prtljažnika. Ko smo že pri tem, se je naša teorija o 'šlampariji' pri izdelavi (sestavljajo ga v Španiji) potrdila tudi ob pogledu na zaprta vrata prtljažnika, kjer je bila reža na eni strani dovolj široka, da smo vanjo lahko vtaknili kar cel prst.

Na srečo se je avtomobil odkupil z odličnimi voznimi lastnostmi, ki so že kar zaščitni znak te znamke. Prav nič ni škodovalo, da ga je poganjal zmogljiv dvolitrski turbodizel s 132 kilovati (180 KM), povezan s šeststopenjskim samodejnim menjalnikom z dvojno sklopko. Slednji bi si kot klasičen avtomatik zaslužil samo hvalo, med bliskovito hitrimi menjalniki svoje vrste, na primer VW-jevim DSG, pa je le povprečen. Najslabše mu gre prestavljanje navzdol, kjer voznika nerad uboga, hecno pa je, da je v ročnem načinu povsem neizprosen in se ob pozabljivosti voznika kljub visokim vrtljajem noče samodejno prestaviti v višjo prestavo. Hvalimo predvsem njegovo uglajeno obnašanje pri bolj umirjeni vožnji, prav tako pa za solidno označujemo povprečno porabo 8,1 litra. 

Novi mondeo ima tako res veliko za ponuditi. Prav škoda, da tega kupci, zaslepljeni z bliščem križancev, ne vidijo bolj pogosto. Da bi le spregledali, jim Ford pri nakupu ponuja skoraj pet tisočakov popusta.
 

videz, vozne lastnosti

površna izdelava, menjalnik

brez napak