Transformer ali transvestit?

Tourneo sicer navzven ne more biti veliko več kot ogromna škatla na kolesih, ne glede na to, ali ga gledate od spredaj ali z zadnjega konca. A oblikovalcev to ni zaustavilo in zato so se odločili poživiti, kar se poživiti da. Lani so se lotili prenove, ki naj bi tournea naredila bolj prijaznega očem. Maska vozila je postala nekoliko bolj zaobljena in z novimi lučmi ter odbijačem malenkost modernejša. Drugih sprememb navzven, razen malenkost spremenjenih zadnjih luči, ni bilo.

So pa na seznam doplačilne opreme dodali srebrno obarvani spodnji del maske motorja, ki se najbolje ujame s črno obarvano karoserijo. Bolj ekstremna sta dodatka, ki ju običajno vidimo na fordih z oznako ST ali GT na zadku. Prvi sta posebni črti GT srebrne barve na pokrovu motorja, ki spominjata na kakšnega mustanga shelby, druga pa je kromirana obroba izpušne cevi. Slednja gre z roko v roki s kakšnim V8-mišičnjakom, ne pa na zadek dizelskega dostavnika. Vseeno dodatki v vrednosti 817 evrov precej spremenijo videz črno obarvanega dostavnega enoprostorca, ki ga dopolnjujejo 16-palčna aluminijasta platišča in izdatno zatemnjena stekla.

Daljša potovanja s tourneom niso ravno udobna, najbolj pa moti velik hrup motorja pri višjih hitrostih, ko se ne boste mogli pogovarjati niti s sopotnikom spredaj.

Po prenovi je bolj civilizirana tudi notranjost, kjer armaturna plošča precej spominja na tisto pri C-maxu. Kakovostni materiali in spodobna končna obdelava pomenita, da je na pogled precej bolj limuzinski, pa tudi 'piškotna bež' barva na sedežih, vratnih oblogah in spodnjem delu armaturne plošče doda svoj del k prijetnejšemu ambientu. Da bi potniki in voznik povsem pozabili na kombijevsko visok strop in pokončno sedenje, je imel testni avtomobil z oznako limited praktično vse dodatke kot v klasičnem osebnem avtomobilu. To pomeni štiri zračne blazine, po višini in globini nastavljiv usnjen volanski obroč, potovalni računalnik, izdatno nastavljiv voznikov sedež, parkirne senzorje zadaj, ESP s pomočjo za speljevanje na klancu, radio s CD-predvajalnikom in vmesnik bluetooth. Za 575 evrov dodatka pa je imel tudi alarmno napravo in kovinsko barvo. Pri opremi se torej ni bilo nad čem pritoževati.
Ko smo že pri pohvalah, je prav, da se ustavimo pri prostornosti, ki je v resnici samoumeven atribut tovrstnih vozil. Vseeno pa bomo tu izpostavili trpežno plastično podlago v 1.400-litrskem prtljažniku in zelo uporabno mrežo nad njim. Slednja zmore držati 9,5 kilograma teže in je idealna za kakšne manjše predmete, ki bi se sicer premetavali po prtljažnem prostoru. Odstranjeni sedeži v drugi vrsti prostor povečajo na zavidljivih 2.600 litrov.

Med nepriročne lastnosti tournea štejemo ogromna prtljažna vrata, ki se odpirajo navzgor. Bolj primerna za ozka parkirna mesta so dvoja stranska drsna vrata, a so ta žal brez pomičnih stekel. V tako opremljenem avtomobilu bi pričakovali kaj več. Tudi zadnja stranska okna, ki jih lahko le pripremo, niso najboljša tolažba. Bolj po godu družinski ropotiji, ki se znajde v avtomobilu, so predali in mreže na stropu avtomobila. Večji polici sta nad glavama voznika in sovoznika, manjšim predmetom pa so namenjene elastične mrežice nad stranskimi vrati in na sredini.

Tourneo connect je na voljo le z 1,8-litrskim turbodizlom, v našem primeru močnejšim, ki zmore 81 kW (110 KM) in 280 Nm navora. Motor je dovolj zmogljiv, da tudi polno naložen avtomobil spodobno premakne z mesta. Tudi končna hitrost 169 km/h ni slab rezultat, a se slaba stran skriva nekje drugje. Motor je hrupen že sam po sebi, zaradi povprečne zvočne izolacije pa je pri višjih hitrostih že prav moteče glasen. A se po drugi strani odkupi z varčnostjo, saj je kljub oglati karoseriji povprečna poraba na testu znašala le 7,8 litra na 100 kilometrov.

Dejstvo je, da je tourneo connect v osnovi tovorni avtomobil, zato ne moremo pričakovati najvišje ravni udobja, nas pa preseneti z uporabnostjo in razmeroma nizko ceno. Tokrat slednje sicer ne drži povsem, saj je bil testni primerek ocenjen na 24.332 evrov. Kljub vsem dodatkom pa preobrazba v družinskega enoprostorca ni povsem uspela in bi bil učinek morda boljši, če se avtomobil ne bi tako močno trudil postati nekaj, kar ni. Vsi dodatki (predvsem zunanji) imajo prej podoben učinek kot ga ima prekomerno ličenje pri transvestitu, kjer adamovo jabolko vsakič izda resnico. A tournea kljub vsemu ne gre takoj odpisati, le pravo različico je treba izbrati.
 

varčen motor, prostornost in uporabnost, oprema

cena, preveč načičkana zunanjost

brez napak