Legalno zavajanje!

Ob najbolj vročih (avtomobilskih) dogodkih letošnjega leta – zloglasni aferi prirejanja rezultatov meritev izpusta dušikovih oksidov pri dizelskih motorjih, ki dobiva nove in nove razsežnosti in bo najbrž kmalu udarila še po kakšnem drugem proizvajalcu avtomobilov, se (priključni) hibridi želijo pokazati v še svetlejši luči. Vzemimo za primer mercedes C 350 e, kakršnega smo preizkusili tokrat – udobna, bogato opremljena in tehnološko odlična limuzina srednjega razreda, ki porabi podobno kot primerljiv dizelsko gnan avtomobil. In to ob znatno nižji stopnji emisij dušikovih oksidov ter še kakšnih drugih škodljivih plinov.

Naj vas okolju prijazen hibrid ne zavede – njegove zmogljivosti so namreč presneto dobre, brez težav primerljive s precej bolj športnimi limuzinami, a po drugi strani je tudi tovarniško navedena poraba zgolj imaginaren podatek. Oziroma, povsem odkrito povedano, gre za namerno, čeprav povsem legalno zavajanje! Zakaj? Pri mercedesu C 350 e je takole: izmerite povprečno porabo goriva hibridnega pogonskega sklopa s prazno baterijo, ki po uradnem meritvenem postopku (tokrat se ne bomo spuščali v njegovo laboratorijsko sterilnost, ki nima veze z realno vožnjo) znaša 4,6 litra na sto kilometrov (izpust ogljikovega dioksida 107 gramov), in upoštevajte doseg na elektriko. Okej, logično. A tu pridemo do grma z zajcem. Nekoč smo se učili, da je 31 kilometrov od stotih 31 odstotkov. Čeprav močno dvomim, da se je matematika od takrat, ko sem gulil šolske klopi, kaj dosti spremenila, evropski birokrati vseeno računajo po svoje: zaradi spodbujanja električnega pogona je njihov rezultat 55 odstotkov – tolikšen bonus si namreč za svoje brezemisijske kilometre zasluži mercedes C 350 e. Od tu naprej je matematika taka, kot se je v šoli učijo tudi naši otroci. 107 gramov minus 55 odstotkov je 48 gramov in – voilà – pretvorjeno v porabo 2,1 litra bencina.

Priključni hibrid zahteva nekaj kompromisov – tudi mercedes C 350 e, ki pa jih pri 50 tisočakih malce težje opraviči.


Če se vozite zgolj na elektriko, sta poraba bencina in izpust ogljikovega dioksida, seveda, enaka nič, a je električni doseg 31 kilometrov prav tako nerealen. Baterija kapacitete 6,38 kWh po podatkih potovalnega računalnika zadošča za 22 kilometrov vožnje (ne, sveže napolnjena nas ni čakala v mrzlem jutru, temveč v toplem in sončnem dopoldnevu), elektrike pa v resnici zmanjka po približno 15 kilometrih. Realnost je poraba slabih osem litrov bencina na sto kilometrov, kolikor smo v povprečju dosegli tudi na testu. Priznamo, baterije nismo polnili prav ob vsaki priložnosti, saj se nam za tistih 15 kilometrov pogosto ni zdelo vredno vleči kabla.

Razen dosega pa so električne zmogljivosti povsem zadostne in 60 kW moči (82 KM) nudi povsem spodobne pospeške ter doseganje hitrosti do 130 km/h. Še posebej navdušita oba motorja skupaj, ki z 205 kW sistemske moči (279 KM) in 600 Nm navora do stotice potrebujeta manj kot šest sekund. Juhej! Združuje ju 7-stopenjski samodejni menjalnik z dodatno sklopko, ki lahko prekine prenos moči in omogoča t. i. jadranje. Električni motor poleg edinega ali dodatnega pogonskega vira opravlja tudi vlogo generatorja in pri zaviranju kinetično energijo pretvarja v električno. Med vožnjo lahko izbirate med štirimi režimi delovanja pogonskega sklopa, sistem agility control pa poleg dveh športnih in udobnega zajema še varčevalni način z dodatnimi funkcijami, ki so namenjene čim manjši porabi goriva. S pomočjo kamer na vrhu vetrobranskega stekla (te služijo tudi resnično odlično delujočim varnostnim pripomočkom) namreč sistem zazna, da dohitevate počasnejša ali stoječa vozila, in vas s trzanjem stopalke za plin opozori, da dovolj zgodaj umaknete nogo. Še več – če vključite navigacijo, se delovanje pogonskega sklopa prilagaja konfiguraciji ceste; tako med vožnjo proti vrhu hriba izkoristi zalogo električne energije, baterija pa se med vožnjo po klancu navzdol zaradi kinetične energije zopet napolni.

31 deljeno s 100 je enako 55 odstotkov. Ne verjamete? Seveda ne! Tudi porabi 2,1 litra na sto kilometrov nikar ne verjemite!


Skratka, kar se tehnološke naprednosti tiče, je tudi tale C pravi mercedes. Enako velja za udobje, kjer piko na i dodaja serijsko zračno vzmetenje. Se pa med vožnjo vseeno pozna dodatnih 100 kilogramov na zadnji osi (baterija), zato je sicer vrhunska lega na cesti za drobec manj prepričljiva kot pri drugih izvedbah. Baterija se zajeda v prtljažni prostor, ki sprejme le skromnih 350 litrov, udobje pa malce okrni tudi bolj grobo delovanje menjalnika oziroma vklapljanje enega in drugega motorja. Zlasti pri parkiranju in manevriranju oziroma pri prestavljanju iz D v R (ter nato zopet v D in še enkrat v R) pričakujte malce neodločnosti in kakšen nenaden sunek.

Skratka, brez kompromisov ne gre. Sicer jih ni prav veliko in tudi zares neprijetni niso, zlasti če bi šlo za avtomobil za kakšnih 30 tisočakov. A pri prestižnem vozilu, ki stane okroglih 50 tisoč evrov, jih je pač malce težje sprejeti. Moda, elektrika in hibrid gor ali dol.
 

zmogljivosti, funkcije za manjšo porabo goriva, udobje

zavajanje pri porabi goriva, majhen prtljažnik, počasen uporabniški vmesnik

brez napak