Še vedno drugačen

Velika priljubljenost športnih terencev je prinesla tudi pestro izbiro, saj že skoraj vsak proizvajalec ponuja svojo različico SUV-a. Kljub temu se zdi, da so vsi oblikovani 'varno' in v želji ugajati čim večjemu številu kupcev. Mercedes se z malim GLK-jem tega ni hotel iti in je za navdih vzel kar enega najbolj škatlastih avtomobilov nasploh, razred G.
Po štirih letih so se vseeno odločili, da s prenovo ostre robove nekoliko omilijo. Rezultat pa je za odtenek manj robat, a vseeno eden najbolj izstopajočih kompaktnih športnih terencev. Slovenski oblikovalec Robert Lešnik, ki je odgovoren za zunanjost vseh novih vozil te znamke, nam je povedal, da je šlo za manjše spremembe, ki so ta model oblikovno približale ostalim članom družine.

Podobno so obdelali tudi notranjost, kjer so z okroglimi zračniki in bolj zaobljeno armaturno ploščo precej spremenili občutek v kabini. Različice s samodejnim menjalnikom, kakršna je bila tudi naša testna, so pridobile priročen odlagalni prostor, saj se je ročica menjalnika preselila ob volanski obroč. Tako kot je to v navadi pri večjih mercedesih. To velja tudi za večino ostalih lastnosti, saj je kabina izredno udobna, kakovostno izdelana in ergonomsko dovršena. To je eden tistih avtomobilov, za katere radi pravimo, da se ga navadiš v trenutku, ko vanj sedeš.

Tudi nekoliko bolj zaobljene linije niso skrile dejstva, da mu je bil za vzor precej starejši in večji brat razreda G.


Prijazen do uporabnika, a precej stiskaški pri prostoru je prtljažni prostor. S 450 litri je za okoli 100 litrov manjši od konkurenčnih, je pa lepo obdelan in dostopen ter s podiranjem zadnjih sedežev povečljiv na 1.550 litrov.
Po prenovi ima GLK dva centimetra manjšo oddaljenost od tal, vožnji po brezpotjih pa je namenjen terenski paket, ki oddaljenost od tal poveča za tri centimetre. Mi smo testirali običajno različico, za katero se najverjetneje odloči največ kupcev. Tudi motor, ki je poganjal testni avtomobil, je nekakšna najbolj smiselna srednja izbira. Že znani 2,2-litrski turbodizel z enako močjo kot prej (125 kW/170 KM) so nekoliko prenovili, za bolj občutno spremembo pa je poskrbel 7-stopenjski samodejni menjalnik. Ta je nadomestil starega z dvema stopnjama manj, odlikuje pa ga gladko, a ne ravno bliskovito hitro delovanje.

Poraba, ki smo jo izmerili na testu, sicer ni rekordno nizka, je pa povprečnih 8,9 litra dizelskega goriva na 100 kilometrov povsem soliden rezultat. Delno k temu pripomore tudi sistem ECO start-stop, ki ob postankih motor, v prid nižje porabe, samodejno ugaša. Kot zanimivost naj omenimo, da je kljub zaustavitvi motorja volanski obroč še vedno mogoče premikati, kar pri večini drugih avtomobilov ni možno.

Za razliko od večine ostalih prestižnih terencev je GLK tudi po prenovi ostal mehko vzmeten avtomobil. Vožnja je tako med bolj udobnimi, natančen in odziven volanski mehanizem pa vseeno zagotovi tudi nekaj voznih užitkov. Enako velja za terenske zmogljivosti, ki znajo tudi presenetiti. Stalni štirikolesni pogon sicer nima nobenih stikal za vklop; za optimalno porazdelitev navora vselej poskrbi pametna elektronika.

Čeprav smo naslednjo trditev že nekajkrat zapisali, jo bomo ponovili: prestižni športni terenci zahtevajo veliko denarja. Takšen GLK, na primer, kar 48 tisočakov, a tega, kar ponuja, pri cenejših vozilih ne morete dobiti. Tako ostane le vprašanje, kako drugačni si želite biti. S tem avtomobilom zagotovo boste.
 

udobje, motor in menjalnik, štirikolesni pogon

majhen prtljažnik, cena

brez napak