Bo šofer vesel prostih dni?

Če imate novi mercedes razreda S, verjamemo, da boste svojemu šoferju bolj pogosto dali prost dan in se sami usedli na njegov sedež. Novi S se namreč pelje vrhunsko. Saj ne, da bi se prejšnji slabo ali kaj podobnega, a v Stuttgartu so naredili opazen korak naprej in tekmecem spet vrgli rokavico.

V prvi vrsti je, seveda, udobje. Posebna krmilna enota namreč s tipali vseskozi nadzoruje vozne razmere, jih analizira (kar tisočkrat na sekundo!) in temu sproti prilagaja nastavitve vzmetenja. Nekako tako, kot bi nevidna roka držala ogromen likalnik in z njim zgladila cesto pred vami skoraj tako brezhibno, kot mora biti zlikana snežno bela srajca na pomembnem sestanku (ali poroki). Ne, ne, ne pretiravam, blaženje najrazličnejših udarcev s ceste je resnično izjemno, le sem in tja ga preseneti kakšna ostrejša grbina. Redko.

Potem so tu vozne lastnosti – kljub skoraj 5,3 metra dolžine in 3,2 metra medosja je S vse prej kot okorna ladja, razlog je predvsem v že omenjenem prilagodljivem vzmetenju (zračnem, kajpada, serijsko) in krmiljenju zadnjih koles (za to je treba doplačati slabih 1.900 evrov, kar toplo priporočamo), ki zadnji kolesi pri manevriranju na mestu obrne do 10 stopinj v nasprotno smer, pri višjih pa v isto, kamor se usmerita sprednji kolesi. To močno poveča mestno okretnost in obračalni krog zmanjša na le 10,9 metra! No, v nasprotno smer se obračajo vse do hitrosti 60 km/h (sicer pod manjšim kotom), kar močno izboljša tudi okretnost v (počasnih) zavojih in zdi se, da vozite precej manjši avtomobil, kot je v resnici. Pri višjih hitrostih se zadnji kolesi obračata za nekaj stopinj v isto smer kot sprednji, kar izboljša vozno dinamiko, zmanjša nihanje karoserije in izboljša vozno stabilnost.

Serijsko, še bolj pa za doplačilo se lahko ponaša s številnimi in trenutno edinstvenimi tehničnimi sladkorčki.


Tu se Mercedesova admiralska ladja, roko na srce, tudi najbolje počuti, najsi sedite za volanom ali na zadnjem sedežu. Prav vsi so namreč izdatno oblazinjeni in nastavljivi, po želji opremljeni z različnimi tipi masaž, radodarno nastavljivi v vse smeri (tudi zadnji z možnostjo nastavitve naslonjala v polležeč položaj in podobno) in nasploh dvigujejo letvico, kar zadeva tovrstno udobje. S stikali, tablico ali kretnjami lahko upravljate številne funkcije, kot so zasenčenje stekel, intenzivnost osvetlitve in podobno. Skratka, udobje je na ravni prvega razreda, z dobrim šoferjem za volanom boste v kakšno izmed (bližnjih) evropskih prestolnic brez dvoma skoraj gotovo raje izbrali pot z avtomobilom kot z letalom.

Kako pa se počuti šofer oziroma kako se počutite, ko sami sedete za volan? Odlično! Sedež je prav tako izdatno oblazinjen, nastavljiv in prijetno mehak, da se lahko brez težav primerja z udobjem fotelja dnevne sobe. Kljub temu telesu nudi odlično oporo. Malce nenavadna je, vsaj prvi vtis je tak, izrazito digitalna zasnova armaturne plošče, saj je ravno v razredu S, ki prisega na tradicionalni prestiž, nekako ne bi pričakovali. A časi se spreminjajo, o tem, da je digitalno med vožnjo manj priročno (in varno) od analognega in da so prestižne ročne ure mehanske in analogne, pa smo pisali že ničkolikokrat.

Na sredinski konzoli kraljuje velik 12,8-palčni na dotik občutljiv zaslon, ki prevzema upravljanje praktično vseh funkcij, ki jih avtomobil premore. Teh je ogromno, vse od nastavitev vozne dinamike in delovanja varnostnih sistemov (ti so že v serijski osnovi, pričakovano, številčno popolni) do barve, zvoka, vonja in okusa (no, zadnje ravno ne) notranjosti. Zato je tu tudi veliko menijev in podmenijev, je pa res, da sta, recimo, ikoni za upravljanje osnovnih funkcij klimatske naprave vseskozi prikazani. Še en velik zaslon (12,3 palca) je pred voznikom namesto klasičnih merilnikov (roko na srce njegova namestitev deluje malce prisiljeno, kot bi na vrh armaturne plošče postavili ipad) in nudi jasno ter ostro grafiko in različne možnosti prikaza informacij. Zdaj pa pika na i: sistem hud sam po sebi ni novost, a ta z obogateno resničnostjo (za doplačilo dobrih 4.300 evrov) nedvomno je. Razteza se namreč skoraj čez celotno vetrobransko steklo oziroma praktično celoten voznikov zorni kot in v realnem času ter realnem svetu prikazuje (poleg vseh običajnih podatkov) napredne navigacijske storitve, kot so virtualne puščice v smeri zavoja oziroma odcepa, imena ulic, hišne številke in podobno. Čeprav se sprva zdi kot videoigrica, je prav posrečeno in uporabno. Omenimo še aktivno ambientalno osvetlitev, ki z 250 aktivnimi LED-diodami sodeluje z varnostnimi sistemi. Če, na primer, pomotoma zapeljete čez črto, se ob delovanju sistema za vožnjo po svojem pasu ena stran kabine obarva v rdeče, ko povečate temperaturo, se kabina nežno obarva v rdeče (in v modro, ko jo zmanjšate) … Uporabno? Predvsem zanimivo. Zato pa sta toliko bolj prepričljiva digitalna sprednja žarometa, ki sta opremljena s 84 diodami in posebnim projekcijskim modulom, ki omogoča ločljivost več kot milijon pik (!) na posamezno luč. Kaj to pomeni? Praktično filigransko natančen svetlobni snop (seže 650 metrov daleč), ki zatemni izključno tista območja, kjer bi zaslepil nasproti vozečega voznika, in tiste elemente, ki bi se pri močno svetlobi preveč bleščali (prometni znaki, na primer). Če ste že kdaj vozili avtomobil z matričnimi žarometi in delnim zatemnjevanjem – no, Mercedesov sistem je neprimerno učinkovitejši. Za povrh lahko na cesto pred vami prikazuje razna opozorila (bližina prehoda za pešce, znak stop in podobno); bojda je ločljivost taka, da bi lahko z njimi na steno predvajali film! No, vsekakor vas pozdravijo z umetelno svetlobno predstavo …

Krmiljenje zadnjih koles močno izboljša okretnost in vozno dinamiko. Doplačilo zanj toplo priporočamo.


Skratka, novi S je privlačen skupek najsodobnejše tehnologije na štirih kolesih. Kar zadeva pogon, je precej bolj klasičen. Testnega je poganjal trilitrski turbodizelski šestvaljnik, ki pod oznako 400 d razvije 330 »konj« in 700 Nm navora. Streže mu samodejni menjalnik z devetimi stopnjami prenosa, celotna kombinacija pa je skupaj s pogonom na vsa štiri kolesa zelo prepričljiva tako glede zmogljivosti kot uglajenosti delovanja. Ni ravno svilnato mehak, saj za razliko od bencinskih motorjev nima blagohibridne podpore in ga vnovični zagon (start/stop) malce bolj strese. Tudi pri priganjanju ne more skriti svoje dizelske nravi. A to so malenkosti, malodane pikolovske, ki jih pri avtomobilu takega kova (in cene) pač moramo zapisati.

Ja, krepko več kot sto tisočakov stane takšen mercedes. Že osnovni, s kratko medosno razdaljo, za katero naj bi se odločil le eden od desetih kupcev. Kar zadeva končno ceno, z dodajanjem najsodobnejše tehnologije, elementov udobja ali zgolj prestižnejših materialov, se zlahka približa ali celo preseže dvakratnik omenjene vrednosti.
 

udobje, prestiž, vozne lastnosti, sodobni sistemi, zmogljiv motor

nekatere zmoti pretirana digitalizacija

brez napak