Micra ostaja majhna

Težko bi rekli, da je nova micra, kar se oblike tiče, uspešno nasledila svojega predhodnika. Mehko zaobljene, simpatične in malodane srčkane oblikovalske poteze so izginile, micra si je nadela bolj resen obraz. Želi namreč ugajati kar se da širokemu krogu kupcev – ne le v Evropi ali izbranih trgih, temveč v svetovnem merilu, saj se micra prodaja oziroma se bo prodajala v skupaj 160 državah po vsem svetu.

Tiste prikupnosti torej ni več (saj vem, vsake oči …), deloma zaradi novega sprednjega dela, deloma zaradi odločnejšega zadka, deloma pa tudi zaradi v zadnjem delu višje strehe, čeprav je z linijo njenih robov in zgornjega roba stranskih oken avtomobil še vedno ohranil precej okrogel videz.
Micra je že v osnovi temeljito varnostno opremljen in ustrezno motoriziran avtomobil ter kot tak tudi cenovno zelo zanimiv.
Zato pa višja streha pripomore k boljši aerodinamiki in – kar je še pomembnejše – povečuje prostornost za glave zadaj sedečih potnikov. Tu je prostora sicer še vedno malce manj kot pri tekmecih, povsod drugod pa se micra prostorsko uvršča v povprečje razreda oziroma raje malce nad. Enako velja za prtljažni prostor, ki sprejme med 265 in 1.132 litri. Vse našteto velja kljub dejstvu, da je avtomobil s 3,78 metra približno četrt metra krajši od tekmecev – renaulta clia, peugeota 207, opla corse, volkswagna pola in podobnih. Po tej plati je še najbližje toyoti yaris.

S prostorom v micri torej ni težav, skromne zunanje mere pa se poznajo v mestu, kjer ta mali nissan navdušuje z okretnostjo (obračalni krog denimo meri le 9,3 metra), pa tudi dovolj velik parkirni prostor boste hitro našli. Micra se torej najbolje počuti v mestnem vrvežu, kjer ne ravno vzorna ergonomija (položaj voznikovega sedeža je previsok, volanski obroč pa nastavljiv le po višini) ne moti pretirano, kratek sedalni del sedežev pa na kratkih vožnjah še ne povzroča bolečin v nogah. Zato pa micra prepriča z ustrezno velikimi steklenimi površinami in vzvratnimi ogledali oziroma dovolj dobro preglednostjo, hvalimo pa tudi predale in odlagalna mesta za drobnarije. Pred sovoznikom sta namreč kar dva (resda ne ravno rekordno velika) zaprta predala in ena polica, seveda pa so tu še žepi v vratih ter držali za pločevinki pred prestavno ročico. Manj navduši pri kakovosti, saj je plastika trda in vsaj na pogled malce bolj grobo obdelana; kljub dvobarvni armaturi je micra na tem področju precej bolj skromen avtomobil od denimo corse, pola ali celo peugeota 207.

Davek globalizacije se nekje pač mora poznati, poleg notranjosti lahko podobno zapišemo tudi za vozne lastnosti, s katerimi mora micra ustrezati številnim okusom. Za zahtevne Evropejce je podvozje seveda deležno povsem drugačnih nastavitev, a precej mehak, malce gugajoč ter ne bistveno bolj udoben vtis kot pri tekmecih ostaja. A tega se hitro navadite, tako kot značilnega, že kar nekako preživetega zvoka trivaljnega stroja.
Edini motor v ponudbi, 1,2-litrski stroj z močjo 59 kW (80 KM), je namreč trivaljnik in (vsaj v teoriji) porabi manj od primerljivo zmogljivega štirivaljnega motorja. Poraba je razmeroma ugodna tudi v praksi; med testom smo v povprečju porabili 6,4 litra na sto kilometrov, s tem, da smo motor pogosto zavrteli prek štiri tisoč vrtljajev, kjer občutno pridobi na moči. Z manj priganjanja je poraba seveda lahko nižja, a po drugi strani je  motor pod omenjeno vrednostjo precej manj poskočne narave in zmogljivosti avtomobila temu primerno skromnejše. Svoje dodajajo tudi dolga prestavna razmerja petstopenjskega ročnega menjalnika.
Micra je globalen avtomobil, namenjen različnim svetovnim trgom, zato je na nekaterih področjih treba sklepati kompromise.
Prav nič kaj pretirane skromnosti pa micra ne pozna pri opremi, saj gre zlasti v najbogatejšem paketu tekna pack za resnično bogato založen avtomobil. Navigacijska naprava (ki pa še vedno ne pozna Slovenije!), steklena streha, inteligentni ključ, tipala za parkiranje s sistemom za merjenje optimalnega parkirnega mesta in 15-palčna lita platišča so del serijske opreme in takšna micra v okviru mestnega avtomobila resnično ne pušča odprtih želja. Dobrih 13 tisoč evrov se zato zdi poštena cena, z nekaj manjšimi apetiti, a brez odrekanja pri varnosti (ta je s serijskim ESP in šestimi zračnimi blazinami temeljita že v osnovi) in potrebnem udobju (klima, radio CD, bluetooth), pa pridete celo pod deset tisočakov. To pa je, kljub nekaterim kompromisom, resnično ugodno.
 

okretnost, bogata oprema, poštena cena, predali za drobnarije

manj kakovosten vtis notranjosti, v Sloveniji neuporabna navigacija

brez napak