Stopnička do RS

Novi clio RS (test v AF173–174) je resda izgubil športno ostrino predhodnika in pridobil na vsakdanji uporabnosti, a kljub temu so precej čvrsto podvozje in napol dirkaški sedeži za koga vseeno preveč, njegovih 200 konj pa – saj veste, kako je s kaznimi za prehitro vožnjo.

Je pa lep RS, ni kaj. A prav nič manj privlačna ni izvedba GT – manj športno izostren, zato pa bolje opremljen clio. Videz je povzel po močnejšem bratu ter mu dodal bogatejšo opremo, udobnejše podvozje in bolj umirjen motor. Toda brez skrbi, še vedno gre za prav prijetno poskočen avtomobil, ki pospešuje hitreje od velike večine tekmecev, ob tem pa ohranja vso uporabnost petvratne zasnove in prostorne notranjosti.

Zvok motorja sam po sebi ni športen, lahko pa ga v kabini začinite s posnetki rohnenja dirkalnih avtomobilov.

O motorju nimamo slabih besed, saj je mirne in tihe sorte ter hitro odziven na pritisk na stopalko na plin. Turbo namreč opraviči svoj obstoj in poskrbi za zadostno zalogo navora v nizkih in srednjih vrtljajih, kjer se motor tudi najbolje počuti. Priganjanje proti rdečemu območju zato sploh ni potrebno in tudi med športno vožnjo je dovolj, da kazalec na merilniku vrtljajev spustite do petih tisočakov. Motor prepriča v vseh pogledih, le poraba ni ravno njegova vrlina. Zato pa serijsko dobite šeststopenjski samodejni menjalnik EDC z dvojno sklopko, ki se lahko pohvali z ravno pravšnjo kombinacijo hitrosti in udobja pri prestavljanju. Torej: pri običajni vožnji prestavo zamenja dovolj mehko, da to komaj začutite, pri športni vožnji pa hitreje, kot bi to storili na klasičen način – z levo nogo in desno roko. Je pa res, da utegnejo elektronski možgani včasih imeti malce drugačne misli od voznikovih in v nepravem trenutku izdajo ukaz za zamenjavo prestave. Da vas pred ovinkom ne bo presenetilo prestavljanje navzgor, pri športni vožnji raje izberite ročni režim – bodisi s pomikanjem ročice naprej in nazaj (s pravilno obrnjeno shemo – v višje prestave prestavljate s potegom ročice nazaj, v nižje pa jo potiskate naprej) bodisi z lopaticama ob volanskem obroču (ti sta nameščeni na volanski drog in sta ne glede na položaj volana vedno na istem mestu, tako da vedno točno veste, katera je za prestavljanje navzgor, katera pa za navzdol).

Bogata oprema med drugim serijsko zajema samodejni menjalnik z dvojno sklopko.

S stikalom RS drive med sprednjima sedežema izberite še program sport, z njim ustrezno prilagodite delovanje menjalnika in volana ter izboljšajte odziv stopalke za plin (za ta režim morate izključiti tempomat – sicer nenavadna namestitev stikala med sedeža se tokrat izkaže kot priročna). Takrat je clio GT med priganjanjem skozi ovinke prav uživaški: z natančno in zanesljivo lego ter dovolj oprijemljivimi sedeži. Pelje se točno tja, kamor ga usmerite, na volanu pa vseskozi pušča tisti pravi, zaupanja vreden občutek (cenili ga boste tudi ob nešportni vožnji). Moči bi bilo sicer lahko za spoznanje več, pa tudi zvok ni ravno tipa RS. Vsaj ne navzven. V kabini si ga namreč lahko s pomočjo sistema R-link uglasite povsem po svojih željah – vse do rohnenja čistokrvnih dirkalnikov iz Renaultove sredine.

Clio z vonjem po RS, torej. Po eni strani je GT udoben, dobro opremljen in tehnično temeljit avtomobil, ki zna v vsakdanjem življenju razvajati in pri tem ni pregrob. Po drugi strani pa se lahko prelevi v prav navihanega malčka in po krvi požene večjo mero adrenalina. Le cene dobrih 18 tisočakov se ne ustrašite prehitro – poleg dodatnih ugodnosti namreč od nje odštejte dva tisočaka popusta.
 

videz, lega na cesti, bogata oprema

poraba goriva

brez napak