Renault grand scenic 2.0 dCi 150
Katerih sedem?
Enoprostorci s sedmimi sedeži niso nikakršna novost. Pravzaprav je za avtomobilske znamke ponuditi različico s tretjo vrsto sedežev že skorajda nuja. Drugo vprašanje pa je, ali so prav vsi sedeži dejansko uporabni za prevoz povprečnega človeka ali pa gre le za uporabnost v skrajni sili?
Sreda, 26. januar 2011
Daleč od tega, da bi se osredotočali na posamezen primer tovrstnega vozila, saj smo preizkusili praktično vse, kar v tem razredu naš trg ponuja, in težava se pojavlja vedno znova. Končna ugotovitev je ponavadi takšna, da sta povsem zadnja sedeža upravičeno označena za zasilna, če le nista namenjena majhnim otrokom. V vsakem drugem primeru je za razmeroma spodobno sedenje na njih sedeže druge vrste potrebno pomakniti kar precej naprej, to pa pomeni, da lahko enako velja tudi za povsem sprednja
sedeža. Torej cel kup kompromisov.
Seveda pa koncepta ne zavračamo povsem. Če se le redko zgodi, da je potreba po sedmih sedežih prisotna, je takšen avtomobil odličen. Drugače preostanejo le precej večji, okorni in dražji enoprostorci. V dobrem ali slabem, dejstva, da so tržno zelo uspešni, ne moremo zanikati, in grand scenic je tu eden najpomembnejših.
Najbrž je tistim, ki so kdajkoli sedeli v kakšnemu Renaultovemu enoprostorcu, jasno, da se vse vrti okoli udobja. V primeru testiranega avtomobila to drži bolj kot kdajkoli prej, saj je nosil oznako privilege. Ta pomeni, da je bil opremljen s samodejno klimatsko napravo, tempomatom, kartico-ključem za prostoročno upravljanje, 17-palčnimi aluminijastimi platišči, delno usnjenim oblazinjenjem, šestimi varnostnimi blazinami in sistemom ESP. S seznama doplačil so bili le navigacijski sistem,
kamera za vzvratno vožnjo, sedeža v tretji vrsti in kovinska barva.
V kupejevskem jeziku, kjer se postavitev sedežev označuje kot 2+2, bi ta avtomobil klasificirali kot 5+2.
Kar pa je iz tega avtomobila naredilo pravi potovalnik, je pogonski sklop z dvolitrskim turbodizlom in šeststopenjskim samodejnim menjalnikom. Motor zmore povprečnih 110 kW (150 KM), to pa je za vozilo, ki tehta 1647 kilogramov, povsem dovolj. Morda manjše razočaranje predstavlja samodejni menjalnik, ki ni bliskovito hiter, je pa zagotovo svetlobna leta pred tistimi, ki smo jih bili pri tej znamki vajeni v preteklosti. Kljub počasnosti je odzivnost še vedno zadovoljiva in čeprav ponuja tudi
ročni način pretikanja, ta ni nič hitrejši. Tovrstna kombinacija je pač namenjena premagovanju dolgih avtocestnih razdalj, in ker smo med testiranjem počeli prav to, smo bili nad njim navdušeni. Takoj, ko smo prišli v mestno gnečo, pa je bilo veselje manjše. Ena od malenkosti, ki nas je motila, je tudi dejstvo, da je potrebno za pretikanje iz prestave (položaja D) v prosti tek (položaj N) uporabiti varnostni gumb na prestavni ročici, česar večina drugih samodejnih menjalnikov ne zahteva. Med
pogostimi ustavljanji na semaforjih to lahko hitro postane moteče. Vsekakor pa smo bili bolj navdušeni nad porabo goriva, ki se je kljub naštetim dejstvom ustalila pri zelo spodobni številki 8,3 litra na 100 kilometrov.
Prav nič se nismo pritoževali niti nad nadpovprečno prostornostjo tega avtomobila. Sicer bi mi izbrali taisto grand izvedbo scenica, a le s petimi sedeži, ker pa je tokrat šlo za 7-sedežno različico, je bilo z vsemi postavljenimi sedeži v prtljažniku prostora le za 208 litrov. Bolje je, če sta zasilna sedeža podrta, saj je takrat prostora za 564 litrov prtljage, pospravljena druga vrsta sedežev pa prostor poveča na zajetnih 1863 litrov. Zelo pomembni so tudi manjši prostorčki, razporejeni po
kabini. Teh je več kot 40 in skupaj merijo okoli 92 litrov, med drugim je zelo uporaben tudi 9-litrski prostor med sprednjima sedežema, ki je celo pomičen naprej in nazaj.
Pri ergonomiji je glede na prejšnjo generacijo napredek več kot očiten, se pa vseeno najde kakšna malenkost, ki bi jo bilo smiselno spremeniti. Ena izmed teh je vsekakor gumb električne ročne zavore, ki je preveč oddaljen od voznika. Nahaja se namreč desno od prestavne ročice, je pa v primerjavi z laguno gumb za vklop tempomata tokrat našel boljše mesto – levo od prestavne ročice.
Vse naštete male zamere so v resnici tako majhne, da se z njimi zlahka živi, pravo vprašanje, ki si ga mora kupec tega avtomobila postaviti, pa je, ali zares potrebuje sedem sedežev. In če jih, mora takoj slediti vprašanje, katerih sedem se bo v njem lahko vozilo, saj vsaj zadnja dva sedeža nista za vsakogar.
Renault grand scenic 2.0 dCi 150 |
Vozilo in motor: enoprostorec, 5 vrat, 7 sedežev; Motor: 4-valjni vrstni, turbodizelski, vgrajen spredaj prečno, dve odmični gredi v glavi, štirje ventili na valj, sistem vbrizgavanja po skupnem vodu (common-rail), turbopolnilnik; Prostornina: 1995 ccm; Vrtina in gib: 84,0 x 90,0 mm; Kompresijsko razmerje: 15,5 : 1; Največja moč: 110 kW (150 KM) pri 3750/min; Razmerje mase in moči: 15,0 kg/kW (11,0 kg/KM); Največji navor: 360 Nm pri 2000/min; Menjalnik: samodejni 6-stopenjski; Pogon: na sprednji kolesi; Zavore: spredaj prisilno hlajene kolutne (320 mm), zadaj kolutne (290 mm), Elektronska podpora: ABS z EBD, ESP; Število zvezdic EuroNCAP: 5. |
Velikost: 4560 x 1845 x 1645 mm; Medosna razdalja: 2770; Pnevmatike: 225/50 R17; Masa/nosilnost: 1610/490 kg; Prtljažnik: 208/564/1863 l. |
Največja hitrost: 200 km/h; Pospešek (0–100 km/h): 10,1 s; Poraba (EU): 9,0/5,9/7,0 l/100 km; Povprečje na testu: 8,3 l/100 km. |
Cena: osnovni model (1.6 16V expression): 18.760 evrov, cena testnega vozila (brez dodatne opreme): 26.660 evrov, z dodatno opremo: 28.420 evrov; Renault Nissan Slovenija, d. o. o., Ljubljana. |
![]() |
poraba motorja, prostornost, udobje |
![]() |
utesnjeni sedeži v tretji vrsti, menjalnik |
![]() |
brez napak |