Škoda yeti 2.0 TDI 4x4 experience
Snežni mož, ki ne mara snega
Čehi so dolgo napovedovali svoj prvi mali SUV in nas dražili s koncepti, pred nekaj meseci pa je ta končno zapeljal na ceste. Tudi na slabo urejene. Nadeli so mu zelo zanimivo ime – yeti – in nevsakdanjo obliko, ki očitno izhaja iz roomsterja, žal pa navdušenje zbledi ob ceni, ki ni več tradicionalno ugodna.
Četrtek, 11. februar 2010
Škode že nekaj časa niso več najcenejši avtomobili v ponudbi in na to se je treba navaditi. Je pa res, da pri nekaterih modelih kupci še vedno dobijo zelo veliko za svoj denar. Pri yetiju se pozna, da vsebuje najnovejšo tehnologijo, ki seveda ni in ne more biti poceni, zato te škode ne bodo kupovali tisti, ki iščejo največ za svoj denar, temveč tisti, ki si takšen avtomobil dejansko želijo. In slednji bodo navdušeni.
Navihana zunanjost razkriva drugačen pristop Škode v segmentu športnih terencev. Bolj kombijevska oblika s strmo odrezanimi linijami se odraža na slabši aerodinamiki (količnik zračnega upora znaša 0,37), po drugi strani pa po izjemni uporabnosti. Mere so zelo kompaktne, zato ga je veselje voziti v natrpanih mestnih središčih ali po takšnem terenu, kjer se mora izkazati s svojo okretnostjo. Po zaslugi ravnih površin je zelo dobra tudi preglednost na vse dele karoserije, edino bočno se zaradi
širokega 'dizajnerskega' B-stebrička malce slabše vidi. Očiten in uporaben je odmik od tal, ki znaša najmanj 18 centimetrov, kar bi moralo biti dovolj za vse nevšečnosti, s katerimi se lahko yeti sooči. In verjetno je jasno, da to ni čistokrvno terensko vozilo.
Štirikolesni pogon uporablja napredno sklopko haldex četrte generacije, ki zelo učinkovito prenaša do 96 odstotkov navora motorja na sprednji kolesi in do 90 na zadnji. Odziva se hipno, žal pa vozniku ne ponuja nobenega vmešavanja. Lahko bi se recimo pustil 'zakleniti' v razmerju pol–pol za zahtevnejšo podlago. Tu naj bi zato pomagal poseben terenski vozni program, ki ga vključite z gumbom ob ročici menjalnika. Deluje kot elektronska zapora diferenciala in dovoljuje nekaj več zdrsov koles pri
majhnih hitrostih. Prav tako se v korist krajši zavorni poti prilagodi ABS, ki na neutrjeni podlagi dovoli blokiranje koles, da bi le-ta pred seboj odrivala material in se tako rahlo zagozdila (koristno na makadamu in snegu). Še bolj uporabna je pomoč pri spuščanju po strmem pobočju, da se tisti za volanom bolj osredotoči na smer, ki jo bo izbral med ovirami, vendar je vse našteto zaman, če izberete takšnega yetija kot je bil testni.
Yeti je gotovo najbolj uporaben mali SUV. Ker so za osnovo vzeli roomsterja, je notranjost izredno prilagodljiva, zmogljiv pogon in elektronika pa omogočajo, da se znajde tudi na slabših podlagah.
Težava je v pnevmatikah, ki nikakor niso za teren, kaj šele za sneg. Veliko kupcev modernih vozil SUV zmotno misli, če imajo štirikolesni pogon in zimske pnevmatike, za njih ni več težav na cestah. V resnici pa se po zaslugi (pre)velikih koles, ki si jih omislijo zaradi lepšega videza, takšni avtomobili obnesejo še slabše in jih je zelo težko nadzirati, ko enkrat pričnejo drseti. Podobno je z yetijem, ki se odlično obnese na urejeni suhi cesti, saj je lega dolgo nevtralna, karoserija pa se ob
trdem vzmetenju nič kaj ne nagiba. Povsem druga zgodba pa je na snegu ali ledu, ko s širokimi pnevmatikami kar plava, zato dobro premislite, kakšnega potrebujete na svojih vožnjah in v kaj ga boste obuli.
Ob privlačnih platiščih je seveda zelo bogata tudi ostala oprema yetija, ki je kriva za tako visoko ceno prek 31.000 evrov. A dejstvo je, da takšne opreme niti ne potrebujete. Svetlo usnje na sedežih se hitro umaže, kopija lesa na armaturni plošči sodi v bolj prestižna vozila, ogromno panoramsko strešno okno je zelo privlačno, ampak tudi drago (1.000 evrov), parkirati pa se boste kljub elektronskemu pomočniku že naučili sami. Zato pa biksenonski žarometi s funkcijo osvetljevanja ovinkov
navdušijo z učinkovitostjo (in motijo nasproti vozeče s previsokim snopom, ki se samodejno nastavlja), tempomat boste redno uporabljali na avtocestah, vgrajena varnostna oprema pa je danes tako ali tako sama po sebi umevna in po testih EuroNCAP očitno tudi zelo učinkovita, saj je yeti dobil vseh pet zvezdic.
Pet zvezdic pa mu mirno podelimo še mi za notranjo uporabnost.
Kabina je po zaslugi konkretne višine in nekoliko višjega sedenja prostorna ter zračna, za še več veselja pa poskrbi ureditev v zadnjem delu vozila, ki ga yeti povzema po roomsterju. Druga sedežna vrsta se lahko vzdolžno pomika, naslonjala imajo nastavljivi naklon, vsakega od treh sedežev je mogoče posebej zložiti, po želji pa celo odstraniti. Krasna stvar, ko potrebujete veliko uporabnega prostora za kakšen večji kos tovora. Praktično edina zamera leti na srednji sedež, ki se ne prekucne
povsem do konca, ker ga ovira sredinski greben, tako da ga je takrat najbolje pustiti kar doma. V samem prtljažniku si lahko omislite še zelo uporabna vodoravna vodila s premičnimi kavlji, po zaslugi vseh uporabnih rešitev pa je yeti eden najbolj uporabnih avtomobilov nasploh. Tudi zmogljivosti po zaslugi sodobnega dizelskega motorja niso slabe, čeprav se zdi, da je v nemških sorodnikih tišji in bolj uglajen. Hvali se s sodobno tehniko vbrizgavanja goriva po skupnem vodu in filtrom trdnih
delcev, kar pomeni izpolnjevanje emisijskih norm Euro 5. S porabo goriva smo bili še kar zadovoljni, saj ob upoštevanju pogona in slabše aerodinamike 7,2 litra na 100 kilometrov niti ni slab rezultat.
Zdi se, da je Škoda našla kar pravo rešitev za potrebe današnjih voznikov, težava je le v tem, da je večina preveč zaslepljena z obliko in količino pločevine pri konkurentih, da bi yetija v vsej tej množici opazila. Sploh sedaj, ko niti s ceno ne izstopa več tako kot so včasih škode. Kupce zato vabi z zanimivim imenom, malce drugačnim pristopom in kopico uporabnih rešitev.
Škoda yeti 2.0 TDI 4x4 experience |
Vozilo in motor: SUV, 5 vrat, 5 sedežev; Motor: 4-valjni vrstni, turbodizelski, vgrajen spredaj prečno, dve odmični gredi v glavi, štirje ventili na valj, vbrizg goriva po skupnem vodu (common-rail), filter trdnih delcev; Prostornina: 1968 ccm; Vrtina x gib (mm): 81,0 x 95,5; Kompresijsko razmerje: 16,5 : 1; Največja moč: 103 kW (140 KM) pri 4200/min; Razmerje mase in moči: 15,0 kg/kW (11,0 kg/KM); Največji navor: 320 Nm pri 1750-2500/min; Menjalnik: 6-stopenjski ročni; Pogon: na vsa kolesa (haldex); Zavore: spredaj prisilno hlajene kolutne, zadaj kolutne; Elektronska podpora: ABS z EBD, ESP; Število zvezdic EuroNCAP: 5. |
Velikost: 4223 x 1793 x 1691 mm; Medosna razdalja: 2578 mm; Pnevmatike: 225/50 R 17; Masa/nosilnost: 1.545/545 kg; Prtljažnik: 405-510/1.580-1.760 l. |
Največja hitrost: 190 km/h; Pospešek (0–100 km/h): 9,9 s; Poraba goriva (EU): 7,6/5,2/6,1 l/100 km; Povprečje na testu: 7,2 l/100 km. |
Cena: osnovni model (1.2 TSI active): 16.990 evrov; cena testnega vozila (brez dodatne opreme): 26.364 evrov; z dodatno opremo: 31.009 evrov; Porsche Slovenija, d. o. o., Ljubljana. |
![]() |
prilagodljivost, uporabnost, mere, ime |
![]() |
cena, količnik zračnega upora |
![]() |
brez napak |