Varčevanje mu ne pristoji

Prvi yeti, ki smo ga preizkusili (AF126), je pokazal vrh ponudbe – od zmogljivega dvolitrskega turbodizla in štirikolesnega pogona do bogate opreme, ki so končno ceno dvignili nad 30 tisočakov. A mali češki športni terenec (kot ga imenujemo s pridržkom) je lahko tudi precej bolj skromen. To je dokazal s primerkom iz zelene ponudbe greenline, ki prinaša ukrepe za nižjo porabo goriva in manjših izpustov CO2.

Zelenega yetija tako poganja umirjeni 1,6-litrski TDI agregat s 77 kilovati (105 KM), pri čemer paket vključuje še sistem za regeneracijo energije ob zaviranju, sistem start-stop, pnevmatike z manjšim kotalnim uporom in nižje posajeno karoserijo.
Od turbodizla ob speljevanju ne smemo pričakovati čudežev, a že malce pod 2000 vrtljaji postane prav spodobno živahen. Gotovo pa bi se še bolje izkazal, če bi namesto ročnega petstopenjskega imel vgrajen šeststopenjski menjalnik. Tako bi bil lahko bolj poskočen pri nižjih hitrostih ter tišji in bolj varčen na avtocesti.
Z ukrepi za varčevanje z gorivom se izgubi bistvo uporabnosti izven urejenih cest.

In če smo morali med testom preprosto verjeti, da med pojemki prihaja do regeneracije energije, pa nismo mogli spregledati, da se je sistem start-stop vklopil le enkrat (v zavetju avtopralnice) in da so bile namesto tistih z nižjim kotalnim uporom na avtomobilu nameščene povsem normalno upirajoče se zimske pnevmatike. Zato nismo pričakovali rekordno nizke porabe. Slednja se je ustavila pri 6,8 litra, pri čemer bi bila v poletnih razmerah (z letnimi pnevmatikami) gotovo še za kakšen deciliter nižja. A čudežev ne gre pričakovati. Za resnično nizko porabo je potrebno prilagoditi tudi slog vožnje, ki mora biti precej nežen s stopalko za plin.

Za boljšo aerodinamiko se yeti greenline odpoveduje tudi 25 milimetrom odmika od tal, s čimer izgublja še edino lastnost, s katero bi se lahko spogledoval s pravimi športnimi terenci. Tako se sicer ne ustraši plezanja čez kakšen pločnik ali vožnje po kakšnem ne preveč razritem kolovozu, za kaj bolj zahtevnega pa ni primeren. Se pa zato pohvali z zanesljivo in nevtralno lego brez odvečnega zibanja v ovinkih, obenem pa tudi z zelo spodobno ravnjo udobja.
Zaradi zakona je yeti tretjino leta opremljen z zimskimi in le dve tretjini leta z varčnimi pnevmatikami z nizkim kotalnim uporom, mraz pa omejuje tudi delovanje sistema start-stop.

Med njegove glavne vrline tako štejemo že ugotovljeno uporabnost potniškega prostora, za kar je zaslužen predvsem sistem s tremi posameznimi sedeži v drugi vrsti (varioflex). Omeniti velja tudi malce privzdignjen položaj sedenja, ki ob dobri preglednosti omogoča tudi enostavno vstopanje in izstopanje iz avtomobila.

Za razliko od močnejših in bolj bogato opremljenih različic je yeti greenline tudi cenovno prizemljen. Osnovni paket namreč za slabih 18 tisoč evrov ponuja opremo, ki bo zadovoljila vsakega racionalnega kupca. Varnosti je na primer zadovoljeno s štirimi zračnimi blazinami in sistemom ESP, udobju med drugim služijo elektrifikacija sprednjih stekel in zunanjih ogledal, potovalni računalnik, klimatska naprava in avtoradio s CD/MP3 predvajalnikom, ne manjkajo pa niti praktični strešni nosilci. Tistim, ki se z osnovami ne zadovoljijo, pa tudi za dodatke ne bo treba pregloboko seči v denarnico. Za 16-palčna lahka platišča, električni pomik zadnjih stekel, usnje na volanskem obroču in prestavni ročici, naslon za roke spredaj, priključek za zunanje avdio naprave AUX, sprednji meglenki z dinamično funkcijo in še kakšno malenkost bodo pri Škodi zahtevali še približno tisoč evrov.

Skupaj bo tako solidno opremljen, pa čeprav ne rekordno varčen yeti stal sprejemljivih 19 tisočakov.
 

prilagodljivost, uporabnost, mere, cena

petstopenjski menjalnik, delovanje sistema start-stop

brez napak