Izpopolnjevanje

Kljub evforiji, ki je povzročila prodajo več kot pol milijona primerkov teh vozil, je bilo kar nekaj takšnih, ki privlačnosti tega nissana niso (nismo) razumeli. Qashqai je namreč križanec, ki z videzom terenskega vozila in kompaktnostjo običajne kombilimuzine segmenta C ponuja nekakšno vmesno pot med obema segmentoma. Čeprav je oblikovalcem lepo uspelo uskladiti proporce celotnega vozila, pa pri maski niso imeli največje sreče. A treba je priznati, da težava ni bila tako opazna vse do prihoda novega, osveženega modela. Ob njem je predhodnik v obraz videti kot prava grdoba.

Luči so precej bolj agresivno ozke in nekoliko bolj razpotegnjene, maska ter odbijač pa nekoliko ostreje začrtana. Vse skupaj celotni zunanji dolžini doda slaba dva centimetra in nekoliko zmanjša zračni upor ter porabo goriva. Qashqai je torej po novem lepši, a ne le spredaj. Nekoliko spremenjeni so še zadnji žarometi, kjer je drugačna grafika in razporeditev svetil. Ostalo je na enakem mestu in enako kot je bilo poprej.

V notranjosti so bili posegi minimalni. Najbolj pomembna novost so drugačni merilniki, ki so zdaj obrobljeni s kromiranim obročkom namesto s sivo plastiko. Poleg tega so postali tudi bolj pregledni. Večji ter lažje berljiv je tudi zaslon med merilnikoma hitrosti in vrtljajev, saj zdaj izpisuje podatke v precej bolj očem prijazni beli barvi namesto z živo oranžno. Morda bi se med prenovo lahko lotili tudi gumbov na volanskem obroču, ki so sicer pregledni, a preveč na široko razporejeni. Za prilagajanje glasnosti avdio sistema je, na primer, treba spustiti volanski obroč, ker sta gumba tako nizka. Vsekakor funkcija, ki je pogosto v uporabi in bi zaslužila kakšno bolj ugodno mesto.

Oblikovalci so šele pri novem qashqaiu dokazali, da terensko ne pomeni nujno tudi grdo.

Avtomobila, ki spominja na terensko vozilo in v notranjosti ponuja udobje ter uporabnost običajne kombilimuzine, danes ni težko narediti. Problem nastane, ko se inženirji spopadejo z voznimi lastnostmi. Tam namreč precej tovrstnih vozil pogori, a qashqai teh problemov nima. Pelje se skoraj tako dobro kot katerikoli nižje nasajen pripadnik segmenta C. Lega na cesti je zanesljiva in dolgo nevtralna, nagibanja pa je razmeroma malo.

Seveda gre precejšen del zaslug za suverenost pripisati štirikolesnemu pogonu, ki s prenovo ni bil spremenjen. Še vedno je na voljo s tremi načini delovanja, med katerimi se odloča voznik. Izbira jih s pomočjo vrtljivega gumba poleg ročne zavore. Varčnosti v prid lahko ta avtomobil poganjata le sprednji kolesi. Spolzkemu cestišču je namenjen nestalni štirikolesni pogon, kjer elektronika razporeja moč med sprednji in zadnji kolesni par, v skrajnem primeru pa je tu še stalni štirikolesni pogon. Ta ni namenjen ekstremni terenski vožnji, saj karoserija sega le 20 centimetrov od tal. Stalni štirikolesni pogon ali izbira 'LOCK' na vrtljivem gumbu deluje le do hitrosti 40 km/h, potem pa se preklopi nazaj na vmesni položaj 'AUTO'.

Če je nakup štirikolesnega qashqaia nuja, potem je izbira pri motorjih omejena na dvolitrski bencinski in enako velik turbodizelski štirivaljnik. Mi smo preizkusili slednjega, ki se je spet izkazal za odlično izbiro, a to velja le v primeru, ko finance ne igrajo velike vloge, saj je od bencinskega dražji za kar 2.500 evrov. Vseeno pa je razlika med obema opazna, predvsem v količini navora, ki znaša 320 Nm in je na voljo pri 2.000 vrtljajih v minuti. Šeststopenjski ročni menjalnik je dovolj hiter in natančen, da je tudi bolj dinamična vožnja lahko pravi užitek, čeprav je v tem primeru manj ugodna tudi poraba goriva. Mi smo zabeležili porabo 8,8 litra plinskega olja na 100 prevoženih kilometrov, kar ni slab rezultat, sploh če upoštevamo, da gre za različico s štirikolesnim pogonom.

S prenovo je pri qashqaiu izginil še en razlog proti izbiri dizelskega motorja, za kar je poskrbela izboljšana zvočna zatesnjenost, ki v kabino spušča še manj hrupa kot doslej. Tako ostaja edina ovira cena oziroma razlika v ceni med bencinskim in dizelskim qashqaijem, ki ni zanemarljiva. Od tu ni več daleč tudi vprašanje o smotrnosti štirikolesnega pogona, ki zahteva doplačilo 1.950 evrov. In ne nazadnje, tu je še ostala oprema, na primer steklena panoramska streha in inteligentni ključ, ki spadata v paket opreme tekna pack, ta pa k ceni doda še dva tisočaka.

Odločitev je na koncu odvisna od posameznika, a najpomembnejša dejstva so jasna; qashqai je poleg vsega, kar je že nudil, postal tudi resnično privlačen avtomobil in kljub visoki ceni testnega vozila (28.710 evrov) ponuja veliko, dostikrat več kot številni tekmeci.
 

prostornost, udobje, kakovost materialov in obdelave, samodejna parkirna zavora

pomanjkanje odlagalnih prostorov, samodejni menjalnik

brez napak