Več kot šminker

Tokrat gre že za peto generacijo zapored, za katero smo že nekajkrat povedali, da je na vseh področjih tako napredovala, da ji lahko rečemo kar pomanjšani golf. To velja tudi za nič kaj drzno, a elegantno zunanjost, ki močno spominja na večjega brata. S tremi namesto petimi vrati pa je lahko tudi paša za oči. Sploh če je nameščen na 17-palčna lahka platišča in ima 15 milimetrov nižje športno podvozje, ki sta del paketa boavista. Ta za ceno 510 evrov doda še dodatno zatemnjena stekla zadaj. Ko k temu prištejemo 112 evrov za živo rdečo barvo, je rezultat več kot drzen.

V notranjosti sicer takšne drznosti ni, je pa zaradi najdražjega paketa highline veliko opreme. Ta vključuje usnjen volanski obroč in prav takšno prestavno ročico, športna sedeža, večopravilni prikazovalnik za potovalni računalnik ter sprednji meglenki.

Le dvoje bočnih vrat na pogled sicer res vedno zmaga proti tistemu s parom več, a v resničnem življenju pride trenutek, ko se vprašamo, zakaj nismo dodali tistih 292 evrov za zadnja vrata. Namreč, tudi če zadnjo klop uporabljamo le za odlaganje kakšnih drobnarij, je dostop do nje še vedno preveč otežen. Na srečo imata sprednja sedeža spominsko funkcijo, kar pomeni, da se po umikanju vrneta v prvotni položaj. Klub temu pa voznikov sedež povzroča težave, saj se z vzglavnikom zadane ob volanski obroč in pri umikanju ne doseže skrajnega možnega položaja. Zato ga je treba ves čas držati, saj sicer sam pade nazaj. Tudi če odraslemu uspe splezati na zadnjo klop, pa sedenje tam ni najbolj prijetno. Ne zaradi udobja, ampak zaradi občutka utesnjenosti.

Šeststopenjski ročni menjalnik se s tem motorjem ujame precej bolje kot za stopnjo bogatejši DSG, ki zna biti malce nervozen.

Prtljažnik je enak kot pri polu s petimi vrati, torej 280 litrov v osnovi in 952 litrov ob zloženih zadnjih sedežih. Dobra rešitev je dvojno dno, ki na nižji stopnji poveča skupno prostornino, na višji pa ob zloženi zadnji klopi ustvari popolnoma ravno dno.

Morda na papirju ne deluje tako, a se mali motorček, ki je poganjal testni avtomobil, zelo poda njegovemu nastopaškemu videzu. Kljub skromni 1,2-litrski prostornini ga ne smemo mešati z enako velikim motorjem, ki poganja povsem osnovno različico pola. Tisti ima le tri valje, medtem ko ima takšen z oznako TSI valj več. V resnici je to nekoliko pomanjšan 1,4-litrski motor, ki ga poznamo iz ostalih vozil te znamke, in je podprt s turbinskim polnilnikom. Zmore 77 kW (105 KM), kar je nekje v rangu običajnega 1,6-litrskega motorja, ki ga nekako tudi zamenjuje. V praksi se je v kombinaciji s šeststopenjskim ročnim menjalnikom izkazal za odlično kombinacijo, saj zmore precej dinamike in obenem lahko deluje izredno ekonomično. Mi smo podlegli skušnjavi priganjanja, zato se je povprečna poraba povzpela celo preko osem litrov. Vseeno pa smo odpeljali tudi nekaj umirjenih kilometrov in takrat zabeležili le deciliter več kot pet litrov porabe na 100 kilometrov, kar je zares odličen rezultat.

Športno podvozje, široke pnevmatike in živahen motor skupaj ustvarijo dober paket za tiste, ki se ne ustrašijo hitro odpeljanega ovinka. Ceste se drži odlično, občutek na volanu pa je tudi zelo dober. Žal je ne glede na izvedbo polo vedno opremljen z volanskim obročem in prestavno ročico, ki se bolj prilegata manjšim in bolj nežnim ženskim ročicam. Takšen polo bi si zaslužil nekoliko konkretnejše pripomočke za upravljanje, a vsega pač ne moremo imeti. Vsaj brez napisa GTI na zadku ne.
 

prostornost, udobje, kakovost materialov in obdelave, samodejna parkirna zavora

pomanjkanje odlagalnih prostorov, samodejni menjalnik

brez napak