Še vedno predan udobju

Novi (kitajski) lastniki in nova generacija volva S60 nekako obeležujeta nov list v zgodovini te švedske znamke, ki je svoj ugled zgradila na izrazito varnosti podrejenih avtomobilih. A sedaj je čas za nov pristop. To dokazuje že zunanja podoba nove limuzine srednjega razreda. Ključna je dinamika, tako oblikovna kot vozna, prevladujejo pa mehke linije in nič več stopničasti robovi.

Menjalnik powershift z dvojno sklopko je presenetljivo umirjen in v primerjavi z DSG-jem kar nekako počasen.

Seveda pa oblikovalci niso šli predaleč, saj je tudi S60 na daleč prepoznaven in nezamenljiv pripadnik svoje znamke. Enako velja za notranjost, kjer je že ustaljen slog dobil modernejši in bolj čist videz. Odlična ergonomija je seveda samoumevna, (ne)priročen odlagalni prostorček za 'lebdečo' sredinsko konzolo pa tudi! Usnjeni sedeži so tudi tokrat odlični, ko govorimo o udobju, a le povprečni, če je vaš cilj športna vožnja. Graja gre na račun prostora, ki so ga tokrat odmerili v notranjosti. Ta je namreč v primerjavi s konkurenco, predvsem na zadnji klopi in v prtljažniku, zelo skromen. Sedenje zadaj kazi nizka streha, prtljažnik pa sprejme vsega 380 litrov prtljage, kar je okoli 100 litrov manj kot zmorejo tekmeci. Pri tem lahko pohvalimo dvižno predelno steno, ki vrečke nakupov obvaruje pred premetavanjem po prtljažniku.

Seveda je tudi ta volvo prednjačil na področju varnosti. Med aktivne pripomočke, ki preventivno posredujejo, štejemo sistem za informiranje o vozilih v mrtvem kotu, sistem za pazljivost voznika, sistem za opozarjanje na nevarnost trčenja s samodejnim zaviranjem ter sistem za zaznavanje pešcev. Potem je tu še šest zračnih blazin, ki svoje opravijo, ko voznika elektronika ni uspela rešiti.

S60 je nastajal z lepoto v prvem planu in šele nato z mislijo na uporabnost.

Pred časom smo že testirali praktično enak S60 (AF 135), a ga je poganjal turbodizelski petvaljnik. Tokratni primerek pa je bil namenjen tistim, ki imajo radi bencinske hlape. Dvolitrski štirivaljnik, podprt s turbopolnilnikom, je z močjo 149 kW (203 KM) srednja pot, saj S60 ponuja izbiro bencinskih motorjev z močmi od 110 do 224 kW (150 do 304 KM). Tudi tokrat je bil opremljen s samodejnim menjalnikom, a je namesto za klasiko šlo za različico powershift, kar pomeni šeststopenjski menjalnik z dvojno sklopko. Tega smo že dodobra spoznali v drugih vozilih te znamke, uporabljajo pa ga tudi pri Fordu. V nasprotju z DSG-jem je ta nekoliko počasnejši in manj odziven. Pravzaprav deluje tako, kot bi pričakovali, da deluje zelo dober klasični samodejni menjalnik, le da je včasih lahko zaletav in malce preveč neodločen pri izbiranju prave prestave. Vseeno zmore ta 1545 kilogramov težak avtomobil pognati do 100 km/h v dobrih osmih sekundah, medtem ko se merilnik hitrosti ustavi šele pri 230 km/h.

Izbrana kombinacija je na testu zahtevala razmeroma visoko porabo 11,3 litra, a je treba pri tem povedati, da smo avtomobil marsikdaj tudi priganjali. Obljube o športnem značaju smo pač morali preizkusiti in lahko povemo, da je razlika glede na predhodnika zagotovo opazna, a nemška konkurenca tu še vedno prednjači. Podvozje je še vedno premehko in zaradi sprednjega pogona nos rad zaplava ven iz ovinka. Zagotovo pa tak S60 s ceno prek 46 tisočakov spada v sam vrh, ko govorimo o udobju med vožnjo. K temu pripomore tudi cel kup dodatkov za razvajanje in prava skladovnica pametnih varnostnih pripomočkov.
 

udobno podvozje, počutje v kabini spredaj

majhen prtljažnik, utesnjena zadnja klop, visoka poraba

brez napak