Lepota po skandinavsko

V začetku leta prenovljeni karavan, ki sodi v premijski razred, je v aktualni generaciji na trgu od konca leta 2010. Osvežitev pa ni le tiste vrste, ki spominja kupce, da ta avtomobil še vedno obstaja, ampak je prinesla kar nekaj novosti.
Sprednji del vozila je sedaj več kot le lepše zaobljen, saj se prilagaja novemu družinskemu slogu, ki ga je začrtal manjši V40. Tako so sprednje luči sedaj enodelne in bolj zaobljene, podnevi svetijo malce nižje nameščene led luči. Sicer pa je V60 obdržal svojo kupejevsko usločeno strešno linijo in privlačne dinamične poteze, ki nimajo prav dosti s škatlastimi švedskimi karavani.

V kabini se najbolj opazna novost nahaja pred očmi voznika. Namesto klasičnih analognih merilnikov se tam sedaj nahajajo enaki kot v modelu V40. To pomeni velik digitalni zaslon, pri katerem lahko voznik sam izbira konfiguracijo merilnikov. Ta je lahko uglajeno umirjena, podrejena ekologiji ali pa športno nastrojena z velikim merilnikom vrtljajev na sredini. Preostala kabina ostaja vzor skandinavskega občutka za preprosto lepoto in uporabnost. Malce nas še vedno bega sredinska konzola, za katero se skriva prostor za odlaganje drobnarij, občutno lepša pa je po novem prestavna ročica. Ta je prijetnejše oblike, prestavne kulise pa ne zastira več plastika, ampak usnje.

Rekordne prostornosti v tem razredu ne moremo pričakovati (enako velja za nemške premium tekmece – BMW-ja serije 3, audija A4 ter mercedesa razreda C), a je ne glede na to udobje tako spredaj kot zadaj na visoki ravni.

Ta avtomobil je verjetno ena zadnjih priložnosti za vožnjo petvaljnega turbodizla, saj jih bodo kmalu zamenjalni ekološko bolj sprejemljivi štirivaljniki.



Prtljažni prostor je precej skromen, saj sprejme le 430 litrov prtljage (omenjeni tekmeci od 485 do 495 litrov). Podiranje sedežev razmerja ne popravi, saj tudi tu s 1.241 litri zaostaja. Mu pa ne moremo prav ničesar očitati pri prilagodljivosti in uporabnosti. Dno se s podiranjem zadnje klopi v razmerju 40/20/40 popolnoma zravna, nakladalnega roba pa praktično nima. Tu so še razni pripomočki, kot je izredno uporabna dvižna pregrada, ki prtljažnik pri prevozu manjših predmetov razdeli na polovico.

Zapisali smo že, da je bila prenova za V60 bolj lepotnega značaja, v kratkem pa bo na vrsti tudi pogonska tehnika. Sodobnejši in čistejši štirivaljni turbodizli bodo namreč zamenjali petvaljnike s prepoznavnim zvokom, s kakršnim nas je razvajal testni avtomobil. Dvolitrski stroj z oznako D4 (pred prenovo se je imenoval D3) zmore 120 kW (163 KM) in 400 Nm navora, tokrat pa je bil povezan s šeststopenjskim samodejnim menjalnikom. Tudi slednji je še pripadnik stare šole in ga bo zamenjal sodobnejši menjalnik z osmimi stopnjami prenosa. Ne glede na svoja leta je menjalnik vzorno opravljal svoje delo in se s precejšnjo težo avtomobila (1.731 kilogramov) prav lepo spopadal. Čeprav čudežev pri porabi nismo pričakovali, nas končno povprečje 7,8 litra ni razočaralo. Varčen voznik lahko na daljši poti porabo brez težav spusti krepko pod šest litrov, kar je že zelo soliden rezultat. Prav tako solidna, pa ne zaradi majhnosti, je tudi cena testnega avtomobila, ki je bil do zob opremljen z najsodobnejšo varnostno opremo. Zanj je treba odšteti kar šestdeset tisočakov, kar sicer ni nič več, kot bi odšteli za kakšnega bližnjega tekmeca. Le pomisliti morate, ali vam je lepota po skandinavsko všeč ali ne?
 

motor, videz, počutje v kabini

prostornost prtljažnika, cena

brez napak