Edina izbira

Oplovi karavani razreda C imajo že kar dolgo zgodovino. Ta se je začela leta 1963 s kadettom in se nato nadaljevala z astro, ki od leta 2010 nosi oznako ST – sports tourer. Najnovejša generacija je pri nas kar malce zamujala v primerjavi s kombilimuzino, a zdaj je tu in je na voljo z bencinskimi in dizelskimi motorji ali kot priključni hibrid, ki smo ga preizkusili tokrat. Karavan oziroma sports tourer, če smo natančni, je 27 centimetrov daljši od običajne petvratne astre in ima 5,7 centimetra daljšo medosno razdaljo, kar pomeni, da prinaša več prostora tako za potnike kot prtljago. Prostor v drugi vrsti sicer ni rekordno odmerjen, a ga je dovolj tako za kolena kot glave odraslih potnikov. Bistvo karavanske izvedbe pa je, seveda, prtljažnik. Ta pri priključnohibridni izvedbi v osnovni postavitvi zaradi namestitve litij-ionske baterije namesto 597 meri 516 litrov, je pravilne oblike in se pohvali z nizkim nakladalnim robom. Bolj kot manjša prostornina v primerjavi z različicami z bolj klasičnimi pogonskimi sklopi zmoti dejstvo, da ne ponuja ločenega predala za shranjevanje kablov, kar konkretno krni prednosti sicer velikega in pravilno oblikovanega prostora v zadku.

Hibridni sklop s skupno močjo 132 kW (180 KM) - po novem na voljo v izvedbi 143 kW (195 KM) -  sestavljajo 1,6-litrski turbobencinar, elektromotor in baterija s kapaciteto 12,4 kilovatne ure, ki uradno omogoča 66 kilometrov dosega. Moč se na sprednji kolesi prenaša prek osemstopenjskega samodejnega menjalnika, hitrost vožnje na elektriko je omejena na 135 km/h.

Navduši predvsem uglajenost priključnohibridnega sklopa, ki med drugim omogoča zelo lahkotno jadranje.


V praksi smo tako kot pri veliki večini modelov z vtičnico izmerili manjši električni doseg, ki je na testu v povprečju znašal približno 35 kilometrov. Ob tem je poraba elektrike znašala 16,6 kilovatne ure, povprečna poraba goriva pa 4,6 litra na 100 kilometrov. Ta je, seveda, popolnoma odvisna od načina uporabe, predvsem od doslednosti priklapljanja na vtičnico. Gre za prijetno poskočen avtomobil, ki stotico doseže v 7,7 sekunde. Dovolj živahen je tudi v popolnoma električnem načinu. V hibridnem načinu so preklopi med delovanjem električnega in bencinskega motorja komaj zaznavni, ob umirjeni vožnji pa avtomobil zelo lahkotno jadra, kar zagotavlja dobro potovalno udobje.

Tehniko si astra deli z drugimi modeli skupine Stellantis, njen najbližji sorodnik je peugeot 308. V primerjavi z njim med vožnjo deluje nekoliko čvrsteje, s čimer potrjuje germanski duh, ki ga pri Oplu nikakor ne želijo izgubiti. To ne pomeni, da je podvozje trdo, a se pri vožnji čez krajše neravnine v kabino prenese nekaj več tresljajev kot pri francoskem bratrancu. Avtomobil se v ovinkih komaj kaj nagne, kar daje dober občutek zanesljivosti. Na francosko sorodstvo spomni volan, ki je natančen, a razmeroma lahek.

36 kilometrov je znašal povprečen električni doseg na testu.


Ergonomija voznikovega delovnega prostora je dobra. Poleg dveh zaslonov so na voljo še klasični gumbi, med drugim za upravljanje klimatske naprave, gretje volana in gretje ter prezračevanje sedežev, za dostop do glavnih nastavitev in vrtljivi gumb za uravnavanje glasnosti multimedijske naprave. Pritoževati se ne moremo niti nad kakovostjo materialov in izdelave, čeprav se zdi, da so se pri Peugeotu malce bolj potrudili pri končni obdelavi. Pri francozu namreč zaznamo skoraj premijski duh, ki ga astra ne premore.

Ob ugotovljenih dejstvih je jasno, da je to zaradi klasičnega karavanskega zadka uporaben družinski avtomobil, a je v priključnohibridni izvedbi namenjen razmeroma ozkemu krogu kupcev. Nakup te različice je ekonomsko smotrn le ob rednem polnjenju doma, kar omogoča dovolj učinkovito izkoriščanje njene električne plati, ki lahko prinese prihranek pri stroških za gorivo. Hibridizacija na drugi strani prinaša kar nekaj minusov. Ob že omenjeni manjši prostornini prtljažnika tudi 10 litrov manjši rezervoar za gorivo, predvsem pa za dobrih 11 tisoč evrov višjo ceno v primerjavi bencinsko različico oziroma slabih osem tisoč v primerjavi z dizelsko. Toda tu velja poudariti, da v resnici ne ena ne druga nista ravno primerljivi, saj zmoreta le 96 kW (130 KM), priključni hibrid, ki je na voljo tudi v še močnejši različici s 165 kW (225 KM), tako predstavlja edino izbiro za tiste, ki želijo močnejši in poskočnejši avtomobil.

* Paket opreme ultimate, s katerim je bil opremljen testni model, ki ne več na voljo.
 

vozne lastnosti, uglajenost pogona

doplačilo za 7,4-kW polnjenje, cena

brez napak