Bolj izjema kot pravilo

Še pred nekaj leti so predstavljali odlično izbiro za veliko slovenskih družin, a so jih okoljska pravila in marketing, ki je v ospredje postavil športne terence, pomagali umakniti z naših cest. Govorimo, seveda, o potniških dostavnikih, ki so za razumno ceno ponujali praktičnost, prostornost in vsestransko uporabnost. Žal moramo o njih govoriti v pretekliku, saj so jih proizvajalci skoraj v celoti umaknili iz svojih ponudb oziroma so jih nekateri ohranili v za povprečne uporabnike manj zanimivih različicah N1 (s pregrado med potniškim in tovornim prostorom) ali v popolnoma električnih izvedbah.

Toda na srečo obstajajo izjeme, kot je opel combo, ki smo ga preizkusili v kombinaciji z dizelskim motorjem in samodejnim menjalnikom. Bratranec citroëna berlinga in peugeota rifterja je s prenovo dobil značilen hišni obraz v obliki vizirja, ki po našem mnenju škatlasti karoseriji zelo pristaja. Zato se nam Oplov predstavnik v okviru omenjenega trojčka trenutno zdi še najbolj posrečen. Toda oblika je stvar okusa, zato o njej nima smisla preveč razpravljati. A combo brez težav prepriča tudi z vsebino …

Potniški combo je še eden od redkih družinsko uporabnih avtomobilov s tremi sedeži zadaj, ki, zlasti v kombinaciji s klasičnim dizelskim pogonom, sodi v izumirajočo vrsto.


Gre za poznano zasnovo z dvojnimi drsnimi vrati zadaj, tremi posameznimi sedeži v drugi vrsti in velikim prtljažnikom. To pomeni, da je mogoče v drugi vrsti namestiti tri otroške sedeže, tisti, ki potrebujejo še več prostora ali dodatna sedeža, pa se lahko odločijo za podaljšano različico XL. Mi smo preizkusili osnovno izvedbo, ki ob petih sedežih v osnovni postavitvi ponuja še slabih 600 litrov prtljažnega prostora. Poleg tega iz rokava strese še kakšen dodaten prostorski trik, kar se za tovrstne, praktično usmerjene avtomobile spodobi. Tako denimo za odlaganje in shranjevanje poleg velikega zaprtega predala v sredinskem grebenu ponuja dva zaprta predala pred sovoznikom in polico nad vetrobranskim steklom. Na vrhu armaturne plošče (levo in desno) najdemo dva prostora za plastenko ali lonček kave in dodaten zaprt predal nad instrumentno ploščo. Naštetim dostavniškim trikom dodaja praktične elemente, ki jih pri sodobnem osebnem avtomobilu pričakujemo. Oziroma še kakšnega več. Tako spredaj poleg dveh priključkov USB-C najdemo tudi površino za odlaganje in brezžično polnjenje pametnega telefona, celo 220-voltna vtičnico. Potrebe sodobnega uporabnika brez težav zadovolji z multimedijsko napravo s prilagodljivim vmesnikom in brezžično povezljivostjo s sistemoma Android Auto in Apple CarPlay. Zaslon na dotik je odziven, vmesnik deluje tekoče in omogoča tudi prilagajanje prikazov na zaslonu instrumentne plošče. Ob tem hvalimo prisotnost vrtljivega gumba za uravnavanje glasnosti in klasičnih gumbov za upravljanje samodejne klimatske naprave.

Dober vtis naredi tudi razmeroma klasičen, a sodoben pogonski sklop, ki ga sestavljata 1,5-litrski turbodizelski štirivaljnik s 96 kW (130 KM) in osemstopenjski samodejni menjalnik. Motor je primerno uglajen, moči in navora je dovolj, menjalnik pa dobro opravlja svojo nalogo, saj prestavlja hitro in takrat, ko to pričakujemo. Ob tem poraba goriva zaradi velike čelne površine ne more biti rekordno nizka, a je še vedno sprejemljiva. Ob umirjeni vožnji smo beležili okoli 6,5 litra na 100 kilometrov, ob živahnejši okoli 7,5 litra, s povprečjem 6,9 litra na 100 kilometrov.

6,9 litra plinskega olja je na 100 kilometrov v povprečju zahteval na testu.


Pritoževati se ne moremo niti nad voznimi lastnostmi. Podvozje dobro blaži udarce tudi na slabše urejenih cestah. Prečnega nagibanja karoserije v ovinkih je malce več kot pri klasičnih osebnih avtomobilih, vendar ne toliko, da bi bilo moteče. Potniški prostor je zvočno dobro zatesnjen, kar zagotavlja udobje in prijeten občutek tudi pri avtocestnih hitrostih.

Testni avtomobil je imel tudi vse glavne varnostne in asistenčne sisteme, ki jih danes pričakujemo. Matrična žarometa LED sta vgrajena serijsko, medtem ko so elementi, kot so prilagodljiv tempomat, sistem za ohranjanje vozila znotraj voznega pasu, sistem za nadzor mrtvih kotov in sistem za vožnjo na zahtevnejših podlagah, na voljo v okviru različnih doplačilnih, a cenovno dostopnih paketov. Testni avto je ob naštetem imel še 17-palčna platišča (namesto serijskih 16-palčnih), kar je končno ceno z 29.590 dvignilo na 33.690 evrov. Bi pa bila cena (v času našega testa) s popustom ob izbiri financiranja za 1.300 evrov nižja.

Ne glede na finančno plat pa takšen potniški dizelski combo v ponudbi žal predstavlja prej izjemo kot pravilo. Tenutno je na voljo le iz zaloge po naročilu pa le v omenjeni izvedbi N1.

prostornost, odlagalna mesta, trije sedeži v drugi vrsti, matrični žarometi

težka prtljažna vrata, končna cena

brez napak