Namesto golfa

Da ne bo pomote, T-roc v Volkswagnovi ponudbi ni nadomestil legendarnega golfa, a ga po spletu okoliščin do neke mere nadomešča. Zaradi težav pri dobavi golfa je namreč v določenem trenutku postal najbolj prodajan volkswagen v Sloveniji. Pa si to zasluži?

T-roc je bil že pred prenovo všečen kompakten športni terenec, ki si naziv terenec zasluži bolj kot kakšen od številnih tekmecev, saj je med drugim lahko ponujal štirikolesni pogon. Pohvalil se je tudi s pestro motorno paleto, solidnimi voznimi lastnostmi in širokim naborom opreme, ki je od prihoda na trg leta 2018 poleg osrednjega zaslona na dotik med drugim vključeval zaslon namesto klasičnih merilnikov.

8,6 sekunde potrebuje do stotice, poraba na testu je znašala 7,6 litra na 100 kilometrov.


Vse te vrline je, pričakovano, ohranil tudi po prenovi in bil, seveda, deležen še nekaj izboljšav. Te so ob blagi osvežitvi zunanjosti najbolj očitne v notranjosti, čez katero smo pred prenovo imeli novinarji največ povedati. Ob nekaterih lastnostih, ki bi jih lahko pripisali kakšnemu modelu razreda višje, smo namreč v njej našli veliko, pravzaprav preveč trde plastike. Iz trde plastike so bili izdelani celotna armaturna plošča in vratne obloge. In kritike so očitno zalegle. Armaturna plošča je zdaj v zgornjem delu odeta v mehke in na otip prijetne materiale, enako velja za vratne obloge. Sicer pa je T-roc po novem izdatneje digitaliziran. Zaslon namesto klasičnih merilnikov je serijsko vgrajen pri vseh stopnjah opreme, osrednji zaslon na dotik je zdaj navidezno lebdeč in je za preprostejšo uporabo nameščen nekoliko višje. Žal je digitalizacija, tako kot pri drugih prenovljenih hišnih modelih, zajela tudi upravljalno enoto klimatske naprave. Ta je namesto dobrih starih vrtljivih gumbov dobila manj praktične drsnike, ki jih ni mogoče uporabljati na pamet, temveč jim je treba vedno nameniti vsaj bežen pogled. Površine na dotik najdemo celo na novem volanskem obroču. Tudi te se nam ne zdijo boljše od klasičnih gumbov, saj ne dajo tako konkretne povratne informacije, a se je mogoče hitro navaditi nanje.

Prav nič navajanja pa ne zahteva 1,5-litrski turbobencinar s 110 kilovati (150 KM) moči v povezavi s 7-stopenjskim dvosklopčnim menjalnikom DSG. Gre za posrečeno kombinacijo, pri kateri motor in menjalnik delujeta usklajeno in uglajeno, kar pri pogonskih sklopih z menjalniki z dvema sklopkama Volkswagnove skupine ni pravilo. Prisilno polnjeni štirivaljnik ponuja več kot dovolj moči in je namenjen malce bolj zahtevnim voznikom. Z njim T-roc ob polnem plinu doseže stotico v 8,6 sekunde in pospeševanje zaključi pri 205 kilometrih na uro. Ob tem ne sodi med najbolj varčne, a tudi med požrešne ne. Poraba na testu se je ustalila pri 7,6 litra na 100 prevoženih kilometrov.

Med doplačili vsekakor priporočamo matrične žaromete LED IQ. light.


Tako kot celoten avtomobil so tudi njegove vozne lastnosti zelo uravnotežene. Volan je natančen, podvozje dovolj trdo, da omogoča prijetno dinamično vožnjo in pri tem ne žrtvuje udobja.

Dinamično naravnani paket opreme R-line mu med drugim prinaša športno-komfortna sprednja sedeža, dvopodročno samodejno klimatsko napravo, tempomat s samodejnim uravnavanjem razdalje, sistem za vzdrževanje vozila znotraj voznega pasu in še bi lahko naštevali. Testni je poleg serijske opreme s spiska dodatkov med drugim imel še 18-palčna platišča iz lahke litine, navigacijsko napravo discover media, kamero za vzvratno vožnjo in odlične matrične žaromete LED. Vse to je ceno poneslo čez zasoljenih 36 tisočakov. Za manj zahtevne je sicer tu model z litrskim trivaljnim bencinarjem, ki žal ni na voljo v kombinaciji z menjalnikom DSG, niti z opremo R-line. Zato je treba v vsakem primeru sprejeti kakšen kompromis. Na vprašanje, ali si zasluži biti najbolj prodajan Volkswagnov model, vam ne moremo odgovoriti, saj je to delno stvar okusa, toda nedvomno predstavlja zelo univerzalen paket, ki lahko zadovolji večino kupcev, tudi tiste, ki morda ne bi mogli počakati golfa.
 

motor, vozne lastnosti, kakovost materialov

prostor v drugi vrsti, cena

brez napak