Za nekoga mestni, za druge družinski

Mi smo ga seveda obravnavali skozi prizmo mestnega malčka, saj z zunanjostjo, ki v dolžino ne presega 3,5 metra, alto spada med najmanjše avtomobile pri nas. Razmeroma simpatično oblikovano zunanjost si deli z Nissanovim pixom, ki našega tržišča ne bo videl, a se kljub temu sooča s precej pestro konkurenco. Njegovi najbližji tekmeci so francosko-japonski trojček citroën C1/peugeot 107/toyota aygo, prav tako pa se poteguje za kupce chevroleta sparka, renaulta twinga in drugih malčkov.

Najbrž je odveč posebej poudarjati, da v tem razredu avtomobile ne odlikujejo niti prestiž niti napredne tehnologije, ampak gre v prvi vrsti za uporabnost. Alto je namenjen štirim potnikom, ki ne potrebujejo azijskih dimenzij. Brez težav se tako spredaj kot zadaj peljejo tudi višje rasli odrasli. Malo manj se lahko alto pohvali s prtljažnim prostorom, saj je tega le za vzorec; 129 litrov prtljage sprejme ob postavljeni zadnji klopi, če pa je naslon podrt, se prostor poveča na 774 litrov. Žal je naslon nedeljiv, tako da ni možna kombinacija enega potnika in prtljage zadaj.

Na ozkih mestnih ulicah se alto z izredno majhnim obračalnim krogom znajde kot riba v vodi.

Tudi voznikov delovni prostor je bolj ali manj asketski. Od raznih pripomočkov, brez katerih danes že skorajda ne moremo, so tam servo volan, ročna klimatska naprava, avdio sistem s predvajalnikom mp3 datotek in električno pomični sprednji stekli. Pred voznikom je le velik prikazovalnik hitrosti, vrtljaje pa voznik oceni po občutku. Stekli zadnjih vrat električnega pomika ne potrebujeta, saj jih je moč odpreti le vstran. Največje presenečenje pa je obilo odlagalnih prostorčkov. Čeprav sta predala v vratih skromna, pa je velik prostor na dnu sredinske konzole, pod radijskim sprejemnikom, in zelo velik predal pred sovoznikom.

Paket opreme comfort, kakršnega je imel testni primerek, poleg že naštetega vsebuje še štiri varnostne blazine. Pri varnosti smo žal pogrešali sistem ESP, ki ni na voljo niti proti doplačilu. Kupci lahko izberejo le slabše opremljeno različico club, a ta z dvema zračnima blazinama in skorajda brez druge opreme najverjetneje ne bo premamila nikogar. Skrbi ne bo niti z izbiro motorja, saj vsakega alta poganja trivaljnik z litrom delovne prostornine. Tovrsten motor z enako prostornino je nekakšna norma za vozila tega ranga, enako pa velja tudi za moč, ki jo proizvedejo. Okroglih 50 kW (68 KM) moči je dovolj, da v kombinaciji z ročnim petstopenjskim menjalnikom zmore največjo hitrost 155 km/h. Posebno pozornost so njegovi snovalci namenili tudi čim manjši porabi goriva in z njo povezanim izpuhom. V povprečju naj bi poraba znašala le 4,4 litra na 100 km, izpust ogljikovega dioksida pa skromne 103 grame na km. Mi smo s 6,7 litra zabeležili malce slabši rezultat, ki pa kljub temu ni tako zelo slab.

V vožnji se motorček izkaže s poskočnostjo, kar ni presenetljivo, saj mora premikati le 855 kilogramov suhe teže vozila. Seveda se najbolje znajde na mestnih ulicah, kjer je ob prvem ostrejšem zavoju jasno, da ima izredno majhen obračalni krog. S premerom devetih metrov ga prekašata le toyota iQ in smart, bolj primerljivo veliki avtomobili pa za njim zaostajajo. Že na hitri cesti, kaj šele avtocesti, se alto hitro pokaže v drugi, manj prijetni luči. Pri višjih hitrostih v kabini namreč postane zelo hrupno.

Na koncu se lahko ustavimo še pri ceni, ki za testno vozilo z doplačilom za kovinsko barvo znaša 9.240 evrov. Takole na prvi pogled se morda zdi visoka, a če se ustavimo pri najbližjih konkurentih citroënu C1, peugeotu 107 in toyoti aygo, ob enaki opremi ugotovimo, da je alto v povprečju tisočaka cenejši od njih. Žal pa to velja le do popustov, ki konkurente spravijo v okolico osmih tisočakov. Kakorkoli že, alto zagotovo predstavlja alternativo, ki jo je ob nakupu mestnega malčka treba upoštevati. Konec koncev je v nekaterih delih sveta prav spodoben družinski avtomobil.
 

izkoristek prostora, obilo odlagalnih prostorčkov, živahen motor

nedeljiv naslon zadnje klopi, hrup pri visoki hitrosti, skopa oprema

brez napak