Korak navzgor

O sami priljubljenosti športnih terencev in njihovem tržnem deležu tokrat ne bi preveč razpredali, vzemimo jih kot dejstvo, tako kot so jih prej ali slej morale vzeti tudi avtomobilske tovarne. Tiste, ki so bile na tem področju dovolj temeljite (ni nujno, da so zaorale ledino), si danes režejo pomemben del tržne pogače. Med njimi je tudi korejski Hyundai, ki je v segment kompaktnih športnih terencev (pustimo tu pol številke večjega santa feja) z modelom tucson vstopil leta 2004 in pri nas kmalu zasedel mesto enega izmed najbolje prodajanih SUV v svojem razredu. Všečna oblika, dobra tehnika in ne nazadnje tudi zanimiva cena so pač primerne sestavine za uspešen recept, ki se ga splača obdržati tudi za prihodnje generacije.

In pri Hyundaiju se tega zavedajo, o tem ni dvoma. Vsaj kar se tiče recepta, ki so ga uporabili pri svojem novem kompaktnem športnem terencu, ki nosi oznako ix35. Ta stavi na privlačno urezane linije z agresivnim sprednjim delom, masivnimi boki in mišičastim zadkom, udobno, prostorno ter ergonomsko dovolj dobro dorečeno notranjost, zmogljivo tehniko (tako motor kakor tudi pogon), bogato opremo in vse skupaj podkrepljeno z razmeroma privlačno ceno.

Hyundai je pri novem kompaktnem športnem terencu ix35 uporabil uspešen recept modela tucson ter vse skupaj dvignil na višjo kakovostno in zmogljivostno raven.

Dobro, slabih 32 tisočakov vseeno ni malo denarja za avtomobil s Hyundaijevo značko na nosu (a ne pozabite, gre za zelo evropski avtomobil, ki ga tudi izdelujejo v Evropi, natančneje na Slovaškem), vendar pa je skupaj z bogato opremo paketa premium, ki serijsko med drugim zajema tudi usnjeno oblazinjenje, panoramsko strešno okno, navigacijski sistem s 5-palčnim barvnim zaslonom in vgrajeno kamero za pomoč pri vzvratni vožnji ter zmogljiv avdio sistem (vključno z ojačevalnikom in nizkotonskim zvočnikom), vtis zelo dober. Brez skrbi, tudi vstopni in pet tisočakov cenejši paket opreme zajema vse potrebno, vključno s popolno varnostjo ter precej udobja; tudi lita platišča.

Poleg tega pa cena testnega vozila zajema še zmogljivejšo izvedenko turbodizelskega motorja in samodejni menjalnik namesto ročnega. V osnovi namreč hyundaija ix35 (poleg dvolitrskega bencinskega motorja) poganja turbodizelski stroj prostornine dveh litrov in močjo 100 kW (136 KM), za zelo ugodnih tisoč evrov doplačila pa v osnovi enak, a zmogljivejši motor razvije moč kar 135 kW (184 KM). To je več kot dovolj, da tako motoriziran avtomobil dosega hitrosti tik pod 200 km/h in do polovice te vrednosti pospeši v manj kot desetih sekundah, pa tudi sicer, dejansko v vseh pogojih vožnje, gre za zelo zmogljiv avtomobil z odločnimi pospeški in suverenostjo, kakršno pričakujejo tudi zahtevnejši kupci. Koliko je zmogljivejši motor v praksi odločnejši od šibkejšega, ne moremo oceniti, saj slednjega (še) nismo preizkusili, je pa res, da se z močnejšim motorjem uvrstite dva zavarovalna razreda višje – pri vsakoletnem obveznem zavarovanju se to pozna v slabih 600 evrov višji premiji (upoštevali smo 14. premijski razred in podvojeno zavarovalno vsoto). Poraba obeh motorjev je po tovarniških podatkih zelo podobna (razlika je le 0,3 litra v korist šibkejšega), mi pa smo v močnejšem ix35 v kombinaciji s samodejnim menjalnikom in štirikolesnim pogonom na sto prevoženih kilometrov v povprečju porabili 8,8 litra plinskega olja.

Testni avtomobil je bil opremljen s 6-stopenjskim samodejnim menjalnikom (doplačilo v primerjavi z ročnim znaša 1.550 evrov) in z možnostjo ročnega pretikanja, katerega označujemo kot uglajen ter zmerno hiter izdelek, torej menjalnik, ki ni izrazito športne narave in pri svojem delu poudarja udobje. Da, tudi štirikolesni pogon je imel testni ix35 (slednji zahteva doplačilo 1.500 evrov), ki samodejno po potrebi prerazporeja moč med sprednji in zadnji kolesi, do hitrosti 40 km/h pa je s stikalom v kabini mogoče zakleniti osrednji diferencial ter moč razporediti v razmerju 50 : 50. K terenski prehodnosti pripomore tudi sistem za samodejno zaviranje med vožnjo po klancu navzdol, sicer pa terenske zmogljivosti tega novega Hyundaijevega športnega terenca označujejo vstopni kot 24,2 stopinje, prehodni 17 in izstopni 26,9 stopinje, zmožnost vožnje po do pol metra globoki vodi ter premagovanje 44,2-stopinjskega vzpona in bočnega nagiba do 45 stopinj. Precej več, kot potrebuje večina voznikov (veliko vlogo pri vsem seveda igrajo pnevmatike), pa tudi v primerjavi s tekmeci ni treba hyundaiju prav nič zardevati.

Enako velja za notranjost, ki je kakovostna in natančno izdelana, prostornost pa je na ustrezno visoki ravni. Tega je dovolj spredaj in zadaj (tudi v primeru, če eden za drugim sedita dva prostorsko zahtevnejša človeka), prtljažnik pa v osnovi sprejme kar 591 litrov, ob zloženih zadnjih sedežih do 1.436 litrov prtljage. Tudi ergonomiji nimamo česa očitati, saj sta tako voznikov sedež kakor tudi volanski obroč izdatno nastavljiva v vse smeri, stikala pa so na pravih mestih. Malce se lahko obregnemo le ob precejšno razmetanost posameznih informacij (ura, podatki potovalnega računalnika, zunanja temperatura in podobno so deloma na enem izmed treh prikazovalnikov znotraj merilnikov, deloma na večnamenskem zaslonu na sredinski konzoli), ali tisto nadležno korejsko navado, kjer je samodejni pomik stekel redka dobrina in jo nudi le voznikovo okno (pa še to le navzdol).

Kljub tem manjšim zameram pa je hyundai ix35 resnično zelo dober avtomobil, ki se za povrh ponaša še s privlačno ceno – vstopni, z bencinskim motorjem in pogonom zgolj na sprednji kolesi stane 20 tisoč evrov, prav tako solidno opremljen dizel s štirikolesnim pogonom pa okoli 25 tisočakov. Ni kaj, če izbirate v tem razredu, vsekakor mikavna ponudba.
 

motor, pogon, oblika, cena glede na dobljeno

pomik stekel, po različnih zaslonih razmetane informacije

brez napak