Zanimivosti
O tveganju in dirkah
Skoraj natanko petnajst let nazaj smo imeli priložnost zelo ekskluzivnega intervjuja Nikijem Laudo, in sicer v prvem razredu »njegovega« letala Lauda Air na relaciji Dunaj - Melbourne na višini 10.000 metrov.
Sreda, 12. junij 2019
Ker je legenda sveta formule 1 nedavno izgubil boj z boleznijo, smo simpatičen intervju potegnili iz arhiva in ga ponovno objavljamo na spletni strani. Upoštevajte, da je bil prvič objavljen leta 2004.
Niki Lauda je trikratni svetovni prvak F1 (1975 in 1977 s Ferrarijem, 1984 z McLarnom), vodil je letalsko držbo Lauda Air (katere del je najprej prodal Lufthansi, preostanek pa nato Austrian Airlines), delal je kot svetovalec Ferrarija, McLarna, Mercedesa in vodil ekipo Jaguar; je komentator nemške RTL za F1, ima veljavno letalsko licence za pilotiranje z boeingom 747, ustanovil pa je tudi novo letalsko družbo za poceni polete Niki Air - tokrat ekskluzivno v intervjuju za Avto fokus.
Kako ste postali TV-komentator?
Pred leti so me pri RTL povabili k sodelovanju, kar mi je predstavljalo izziv, saj sem bil pogosto prisoten na dirkah. Zame je to lahko delo, saj poznam dogajanje in imam svoje mnenje.
Bili ste svetovalec pri Ferrariju, Mercedesu, vodja pri Fordu in Jaguarju ...
Imam kar nekaj znanja na tem področju, saj sem pred leti sam dirkal. Zato lahko prevedem dogajanje na stezi v razumljiv komentar!
Kakšna je razlika med vodenjem letalske družbe in ekipe F1?
Vodenje letalske družbe je namenjeno organizaciji, medtem ko moraš v ekipi F1 znati analizirati in uporabi zmogljivosti drugih ljudi. F1 je zelo tekmovalno okolje, letalsko pa je usmerjeno v ustvarjanje najvišje stopnje varnosti. V osnovi gre za isto zadevo - biti moraš najboljši v svojem poslu. Seveda so tudi podobnosti med letalstvom in F1, saj je tudi letalstvo posel z visoko stopnjo tveganja, vendar ga skušamo zmanjšati na najmanjšo možno mero, podobno kot na dirkah! V tem pogledu ni
razlik.
Tudi v letalstvu ste doživeli kar nekaj udarcev usode, pred leti je strmoglavilo vaše letalo?
To je bil hud udarec zame, čeprav ni bilo krivo moje podjetje, ampak tovarniška napaka Boeinga. Umrlo je 223 ljudi in nihče, ki vodi letalsko družbo, tega ne pričakuje in ne želi doživeti. Toda, moraš najti pot tudi skozi takšno situacijo, a zame je bilo vseeno zelo težko.
Potniki Lauda Air so pogosto izkazovali pozitivno identifikacijo z mojimi uspehi?
Vedno sem se trudil delati drugače, bolje! Ce bi vodil letalsko družbo kot kdor koli drug, bi bilo enostavno in ne bi imelo smisla. Zato smo hoteli biti boljši v storitvah, ljudem je treba pokazati, da se da narediti bolje, skrbneje. Lauda Air je bilo podjetje v zasebni lasti, zato smo imeli drugačen poudarek na storitvah kot velike brezosebne družbe.
Pozneje je Lufthansa postala vaš partner; sledila je Austrian Airlines, na koncu ste iz podjetja izstopili kot lastnik in poslovodja, a še vedno radi letite (tako kot tokrat) s svojo nekdanjo družbo?
Naredil sem veliko napako, da sem dovolil, da je Austrian Airlines postala naš družabnik, kajti kulturne razlike so bile prevelike. Kultura poslovanja v podjetju v državni lasti je popolnoma drugačna kot v podjetju v zasebni lasti. Naše podjetje se je na potrebe trga in tekočega poslovanja vedno odzivalo zelo hitro, pri njih je vse veliko bolj počasi. Ko združiš ti dve kulturi pod eno streho, nastanejo spori, saj nisem več uspel delati naprej po svoje. Da bi se temu izognil, sem kot
predsednik uprave odstopil, nato pa tudi prodal svoj preostali delež. V takšno sodelovanje se ne bom več spustil.
Kako ste sploh uspeli pridobiti Lufthanso?
Delež v Lauda Air so kupili, da bi si znova pridobili tržni delež na azijskih destinacijah, saj smo zelo dobro poslovali na relacijah v Avstralijo, Sydney, Melbourne, kot na tem letalu, pa tudi v Bangkok in druge kraje.
Nedavno ste s treningi pri Finairu na simulatorju v Helsinkih podaljšali svojo licenco. Koliko ur imate kot pilot?
Kot pilot potniškega letala imam doslej približno 13.500 letalskih ur!
Začeli ste poslovati z novo letalsko družbo?
Lani novembra smo zagnali novo letalsko podjetje Niki Air, to je predvsem družba za poceni letalske prevoze, kar je danes moj novi posel.
Italijansko podjetje Lauda Air ste obdržali. Kako posluje?
Tudi tega sem prodal pred letom, sedaj pa svoje delo osredotočam na novo podjetje Niki. Lahko nas najdete na internetu na naslovu FlyNiki.com in si tam rezervirate karto. Naš cilj so poleti po Evropi, sedaj pa poslujemo skupaj z Air Berlin, ki je najmočnejši na tem področju. Tako znižujemo stroške in dopolnjujemo ponudbo.
Po vseh teh preobratih – kakšne so vaše izkušnje sedaj?
Nabral sem si veliko izkušenj, sedaj ne delam več napak kot v preteklosti, tako da sem pri svojem delu še boljši in uspešnejši.
Podoben povratek ste po slovesu od Brabhama leta 1978 naredili v F1 in se nato vrnili tri leta pozneje v McLaren. Je enako tudi sedaj v letalstvu?
Pri McLarnu sem hotel videti, če zmorem, in uspelo mi je, po slovesu od Lauda Air sem dve leti miroval, nato pa sem pomislil, zakaj ne bi tudi tu znova poskusil! Sedaj sem lahko še uspešnejši.
Kako pogosto letite sedaj, koliko dela imate v menedžmentu?
Se vedno letim 2-3-krat na teden: v Palmo de Mallorco, v Duesseldorf, kar pač pride. Polete si organiziram sam, a pogosto vskočim, če na primer kakšen pilot zboli. V podjetju imamo tako vedno na razpolago rezervnega pilota
Kaj je bil vaš najtežji trenutek v življenju?
Bilo jih je več, a zagotovo je bila najtežja vrnitev na dirke F1 po nesreči na Nürburgringu leta 1976, ko bi v ferrariju skoraj zgorel.