Mestni eko bojevnik

Električni pogon v avtomobile nedvomno prihaja, v vse velikosti in razrede, a je vseeno (trenutno) najbolj smiseln v kompaktnih mestnih modelih. Ti se praviloma vozijo tam, kjer je onesnaževanje bencinarjev in dizlov največji problem, obenem so uporabniki manj občutljivi glede dosega z enim polnjenjem. Zagotovo med najbolj atraktivne v tej kategoriji spada peugeot e-208, ki smo ga testirali v najbogatejši opremski različici GT.

O aktualni generaciji peugeota 208 smo sicer v zadnjih dveh letih že nekajkrat pisali, tudi testirali smo ga že nekajkrat in vselej ugotovili, da je le redkokateri tekmec toliko zanimiv. Tu električna različica vse skupaj pelje še malenkost dlje z udarno masko v barvi karoserije. Posebnež je tudi v notranjosti, ki je izdelana iz kakovostnih materialov in lično oblikovana. Voznikov delovni prostor je zaznamovan z zdaj že dobro poznanim i-cockpitom s kombinacijo majhnega volanskega obroča in merilnikov nad njim. Kot že tolikokrat smo se tudi tokrat nekateri člani uredništva borili s to zasnovo, medtem ko jo drugi naravnost obožujejo.

Tovarniška obljuba o maksimalnem dosegu je (skoraj) nedosegljiva, a je dobrih 200 kilometrov v mestu in okolici lahko popolnoma dovolj.


Prostorsko model 208 presega pričakovanja glede na svojo kompaktnost in je (pogojno) lahko celo družinski. Zadnja klop je sicer lahko utesnjena, kar je odvisno od položaja sprednjih sedežev, a je nad glavami vseh potnikov dovolj prostora. Prtljažnik je enak kot v preostalih, le na »izgubljeni« prostor, ki ga zahteva polnilni kabel ali dva, je treba računati. Verjetno prav zaradi dejstva, da gre za avtomobil, ki je bil zasnovan za različne pogonske alternative, peugeot e-208 nima sprednjega prtljažnika. Prav ta bi lahko rešil zagato s polnilnimi kabli in osvobodil prostor za prtljago.

Motor je, skupaj s pripadajočimi sistemi, nameščen spredaj in poganja sprednji kolesni par. Zmore okroglih 100 kilovatov (136 KM) največje moči, kar sicer ni ogromno, a dovolj, da je najzmogljivejši v ponudbi modela. Njegova odlika je predvsem 260 Nm največjega navora, ki je na voljo praktično od prvega stika s stopalko za plin. Navdušijo predvsem sunki pospeška pri nižjih hitrostih, kar je posebej uporabno v mestu, medtem ko je lahko užitkarsko tudi preganjanje po kakšni podeželski zaviti cesti. A tam se pojavita dva izziva. Prvi je dodatna masa vozila na račun baterijskega sklopa v dnu vozila, ki skupno maso v primerjavi s podobno zmogljivim bencinarjem poveča za 300 kilogramov oziroma se poveča kar za četrtino. Jasno, da se to pri vodljivosti in legi na cesti vsaj nekoliko pozna.

8 tisočakov več po odšteti eko subvenciji stane od najzmogljivejšega bencinarja.


Drugi izziv, s katerim se sicer sooča praktično vsak električni avtomobil, pa je doseg z enim polnjenjem. Bruto 50- in neto 45-kWh baterijski sklop je za tako majhen avtomobil sicer spodobno velik in po tovarniških podatkih zagotavlja vse do 340 kilometrov vožnje, a je v praksi stvar, seveda, precej drugačna. Realni maksimum znaša približno 250 kilometrov, nižje temperature in preveč vožnje po avtocesti pa lahko pričakovanja potopijo pod 200 kilometri. Na srečo so inženirji zagotovili razmeroma hitro polnjenje baterij, z izmeničnim tokom vse do moči 11 kW, enosmerni tok pa omogoča kar 100 kW. Na hitrih polnilnicah ob naših avtocestah (50 kW) tako lahko skoraj do vrha baterije napolnite v slabi uri, doma pa čez noč.

Peugeot je pri mestnem 208 ubral pametno politiko cenovnega pozicioniranja, saj je popolnoma električno različico tudi po zmogljivostih uvrstil v sam vrh ponudbe. S tem je vsaj deloma omilil zajeten cenovni preskok električne izvedbe v primerjavi s preostalimi. Po zmogljivosti najbližja alternativa (bencinar s 130 »konji« in avtomatikom) kljub odšteti eko subvenciji stane kar osem tisočakov manj. A naj se še tako trudi, izkušnje vožnje električnega mestnega bojevnika ne more zagotoviti!
 

kakovostna izdelava, videz, vozne lastnosti

doseg v praksi, nima posebnega prostora za kable, cena

brez napak